20 dni, pribl. 520.000 sit, vse vključeno.
Odhod: začetek avgusta
ZELO POMEMBNO: odhajamo v avanturo! Pozabite na vse predpise,
ki veljajo v našemu svetu. Varnostnih pasov v kamionu ni. Rešilnih
jopičev na barkačah še manj! Ceste so ena sama luknja in prometni
znaki popolna eksotika. Ograje okoli kampov ne obstajajo in praviloma
vas bo od nočne divjine ločevala le tanka stena šotora. Pot bo
resnična in doživetje pristno.
Dobrodošli v pravi Afriki!
Zakaj Kenija? Dežela je sicer turistično relativno
znana in dobro razvita (Nairobi, nacionalni parki, hoteli na obali),
a množičnega turizma na srečo ne zanima prav tisto najboljše in
najbolj pristno, kar ta destinacija lahko ponudi – ker je predaleč,
prenaporno, prevroče, navsezadnje tudi precej drago. To pa so
savane in puščave na severu, ki jih naseljujejo namadska pastirska
ljudstva (Samburu, Rendile, Pokot, Turkana, Masaji …) – to bo
res potovanje k ljudem in svetovno znani Masaji bodo od vseh obiskanih
plemen v bistvu še najmanj zanimivi. In tudi naš dopust na obali,
s starodavnim dhowom med otoki, bo daleč od poležavanja na robu
hotelskega bazena …
Za koga je potovanje primerno? Zagotovo
morate imeti dobršno mero smisla za avanturo in življenje v naravi,
predvsem pa občutek za dobro družbo in vesele večere ob ognjih
– najsibo s sopotniki ali z lokalnimi vaškimi lepoticami, pogosto
zelo prijazno in tradicionalno razgaljenimi. Kdorkoli se najbolje
počuti sam s sabo ali kvečjemu še s svojim partnerjem, za to avanturo
ni ravno idealen – preveč čudovitih doživetij ob večernih ognjih
bo šlo mimo njega in premalo bo nudil v bogato zakladnico skupinskega
doživljanja Afrike. Pot fizično ni naporna – vsebuje pa veliko
vožnje, nekaj dni vročine okoli 40 stopinj in več ter polno mero
življenja v naravi ter spanja pod zvezdami. Kdor prisega le na
urejenost hotelskih sob in razkošje hladnih pijač, bo na njej
zelo zelo nesrečen!
Kako potujemo? Ponujene poti
sem prepotoval že trikrat, od tega dvakrat v organizaciji Gametracker'sa
iz Nairobija, ene najbolj preizkušenih in priporočenih lokalnih
agencij za avanturistični turizem. Tudi tokrat bomo z njimi; vozili
se bomo s silno trpežnim safari kamionom, ki ima prikolico predelano
v sorazmerno udobno potovalno kabino. Z vseh strani sicer odprto,
potovali bomo z vetrom v laseh. Z nami bo lokalni šofer, ki bo
istočasno tudi vodič, poleg njega pa še v gmajni prekaljen kuhar.
Vsaj pol časa bomo preživeli na popolnih brezpotjih ali sledili
puščavskim kolovozom. En dan bomo prek suhe savane pešačili s
kameljo karavano nomadskega plemena Rendile, na obali pa bomo
tri dni preživeli na dhowu, starodavni barkači na jadra, s katero
bomo odkrivali otoke in samotne plaže na severni obali.
Hrana? Spanje? Samo šestkrat bomo prespali v
hotelih: poceni popotniške verzije brez zvezdic in razkošja, kljub
temu pa ne ravno najcenejše luknje; predvsem pa bomo neosebnost
dragih hotelov nadomestili z veliko lokalnega šarma in domačnosti.
Deset dni na safariju bomo kampirali, včasih v urejenih taboriščih
nacionalnih parkov, drugič na robu plemenske vasi ali nekje povsem
v gmajni. Za razkošje bo zadoščal šotor za dve osebi in blazina
(vključeno v ceno) ter lastna spalna vreča. Na obali bomo v spalkah
uživali samotne plaže in polno luno samo naših otokov, z večerjami,
ki si jih bomo nalovili v morju in pripravili na ognju. Preizkušeno!
Glede hrane: naš zadnji kuhar je bil čudo od umetnika in povsem
zaresne in silno okusne hotelske obroke nam je vsak dan pripravljal
le na dveh ogenjčkih. Če se niso pokvarili (in dvomim v to), boste
presenečeni, kako dobro bomo živeli sredi ničesar.
Podnebje? Avgust je idealen
čas za obisk tropske Kenije, istočasno pa bomo z nekaj sreče ujeli
tudi veliko selitev gnujev v Masai Mari. Deževne dobe je konec,
ceste so ponovno prevozne, živali v nacionalnih parkih prihajajo
k napajališčem, dežja praviloma ne bi smelo biti – a vreme je
vse bolj čudno tudi v tistih krajih. Vse je torej možno. Čeprav
nas bo nekaj dni na puščavskemu severu pošteno grelo, večino časa
ne bo huje, kot sredi poletja na naši obali.
Varnost? Kenija je zaradi občasnih
medplemenskih spopadov na podeželju in hude revščine ter z njo
povezanih tatvih ali celo roparskih napadov v mestih na zmerno
črni turistični listi. Ni hudo, a previdnost ni odveč. Na safariju
pa nas bosta zaradi (sicer zelo redkih!) roparskih napadov na
turistična vozila štiri dni spremljala oborožena vojaka. Ne, doslej
še nikoli nismo imeli težav! A odhajamo v pravo in precej divjo
Afriko.
O vodniku:
Hine Vrtačnik (nekje okoli 35 let je star) je siva eminenca in
rekorder naših potovanj – z Zvonetom je bil že na petih skupnih
poteh. V zadnjem času mu je bila zaupana zelo pomembna zadolžitev
patra kletarja – opravljal jo je tako uspešno, da se za sodelovanje
dogovarjata tudi z dr. Rugljem, ki naj bi njegove varovance prevzel
že na Brniku. Pred letom dni je bil prvič na povsem enaki kenijski
turi, junija bo peljal svojo prvo samostojno skupino v Indonezijo,
avgusta pa bo, ponovno v Keniji, že star maček. Le kletarja si
boste morali najti drugega, v puščavi ni heca in dehidriranost
je huda reč ...
In cena? 520.000 sit seveda ni drobiž, a Kenija
žal ni med cenovno najugodnejšimi destinacijami, predvsem zaradi
precej zasoljenih safarijev. Najdražji presegajo tisoč dolarjev
– na dan in po osebi! Največ denarja je potrošenega zato, da uboga
bogata stranka pozabi na kruto dejstvo, kje sploh je. Mi bomo
pametni in si privoščili najcenejšega, ki pa je prav zato tudi
najbolj pristen in resnično afriški. Za avanturiste! A nikar ne
primerjajte agencijskih ponudb ter ležanja na plaži z našim programom
– za to, da se pošteno namučite in nagarate, je treba (žal) tudi
precej več plačati. Kenija je neverjetna dežela, ki pa vsak trud
in denar še kako bogato poplača. Afrika iz filmov in eksotičnih
fantazij je doma prav tukaj.
Kaj je v ceno vključeno? Praktično vse: letalski poleti
(mednarodni in notranji), takse, vizum, dvojno Coris zavarovanje,
transferji in hoteli v mestih, 10-dnevni safari s posebej prirejenim
kamionom ter kamelami (hrana, voda, spanje s šotori in blazinami
ter vstopnine vključene), doživetje nomadskih naselij (fotografiranje
dovoljeno), 4-dnevno jadranje z dhowom, vključno s hrano.
Ni vključeno: hrana v treh ali štirih dneh, ki jih bomo
preživeli v mestih, ter pijače razen pitne vode. In napitnine
prijaznim domačinom bodo šle tudi iz vašega žepa – je bolj iz
srca! A ne bo sile – že s sto dolarji boste z lahkoto preživeli,
pa še za kakšen pir in razglednico bo ostalo. Bolj verjetno pa
vam bo sproščeno dopustniško vzdušje in občasno nakupovalno mrzlico
omogočilo 200 – 300 ameriških dolarjev.
Dobra novica: možnosti za postransko zapravljanje bo
v bistvu zelo malo; večino časa bomo preživeli v gmajni, kjer
za trgovine komajda vedo.
PROGRAM POTOVANJA:
Dan 1:
ob 16.30 zbor na Brniku, ob 18.30 polet proti
Munchnu, ob 22.50 polet (Emirates) proti Dubaju.
Dan 2: pristanek v
Dubaju ob 06.50, menjava letala, ob 12.10 pristanek
v Nairobiju. Transfer v hotel Terminal v centru mesta
(popotniški in brez zvezdic, a čist in prijazen). Popoldan prosto
za ogled mesta, zvečer si bomo privoščili izdatno skupno večerjo,
po njej bo sploh moški del skupine zelo navdušen nad nočno ponudbo
velemesta. A opozorilo velja: glej in se čudi, kako lep zna na
zunaj izgledati aids!
Dan 3:
dokumente in ostale dragocenosti oddamo v varen sef, za sabo pustimo
tudi opremo, ki jo bomo potrebovali le na morju. Zatem pa: čaka
nas kamion Gametrackersa (verjetno najbolj preizkušena agencija
za avanturistične safarije v tem delu Afrike) in – vozi miško,
gremo proti severu! Spotoma se ustavimo za še zadnje nakupe ...
ja ja, tudi precej alkoholnega veselja bo zagotovo vmes. Pred
nami je vsaj teden dni divjine. Vozimo mimo Mt. Kenje, večer pa
nas bo našel v nacionalnemu parku Samburu. Kamp
za reko bo že tista prava divja Afrika, z opicami na vejah nad
nami in morda z rjovenjem leva ne pretirano daleč.
Dan 4: prve jutranje ure bodo
na voljo za vožnjo skozi park. Znan je po slonih, seveda ne bo
manjkalo antilop, zeber itd, z malo sreče pa bomo naleteli tudi
na leve in geparde. Zaten nadaljujemo pot na sever skozi
področja plemena Rendille. Asfalt je že daleč za nami
(in ga kak teden dni ne bo več), luknjast makadam preide v savanski
kolovoz, namesto krav se za cesto pasejo kamele. Nomadski vojščaki
se naslanjajo na sulice, ženske kažejo še vedno gole prsi. Morda
ni zares vzburljivo, je pa enkratno: zavemo se, da prihajamo v
kraje, kjer je daljna preteklost še vedno del današnjega dne.
Spimo na robu plemenskega naselja Ngurunet.; poglavar Arge nas
je vedno vesel in verjetno bodo v njegovi družini ponovno peli
in plesali.
Dan 5:
Rendile veljajo za eno najbolj trdoživih in tradicijam zavezanih
kenijskih plemen. Pot naprej nadaljujemo z njimi in njihovimi
kamelami – a brez skrbi, tudi naš kuhar bo z nami. Skozi
trnikavo polpuščavo in med zasilnimi zavetji nomadskih pastirjev
se bomo proti večeru ustavili sredi ničesar in ob ognju začutili
Afriko, kakršna je v resnici. Bodo domačini iz okoliških manyat
peli in plesali? Kdo ve! Morda! Verjetno! A v teh krajih se življenje
dogaja spontano in ne po programu turistične agencije. Povsem
mogoče je že več kot leto dni, kar so se med njimi ustavili zadnji
tujci
Dan 6: zgodaj dopoldne se ponovno
srečamo s kamionom. Sledi celodnevna vožnja proti severu,
kjer se savana vse bolj spreminja v čisto pravo puščavo, nomadi
plemena Turkana pa so kot prikazni iz nekega
drugega časa in sveta. Istoimeno jezero nas bo pričakalo kot privid
sredi kamnitega ničesar, vabljivo in modro. Vendar je voda alkalna
in nepitna. In pozor: jezero je dom največjih krokodilov sveta.
Ljubijo turiste! Nočitev v urejenemu kampu na obali.
Dan 7:
prost dan za oddih – no ja, zelo natrpan oddih: s čolnom se bomo
odpeljali do vasi plemena El Molo, enega najmanjših
v Afriki – le nekaj sto jih še ostaja, v veselje in ponos misijonarjem,
antropologom in humanitarnim organizacijam. Še pred nekaj desetletji
so živeli le od krokodilov in povodnih konjev – zdaj životarijo
od miloščine. Zanimivo, a ne povsem veselo! V vročini opoldneva
(ne bo sile, le kakih 40 stopinj Celzija) se vam bo raj
odprl na bazenu precej zenamarjenega, a vseeno čisto
pravega turističnega naselja v mestecu Loiyangalani (in zatrdili
so mi, da skoraj vsak teden pride tudi kakšen turist…). Zvečer
pa bomo obiskali Turkane v naselju, ki obkroža mesto.
Žal gre predvsem za begunce, ki so pred banditskimi napadi živinskih
tatov in pred lakoto brez vsega pribežali v relativno varnost
še bolj relativne civilizacije. Zelo veseli nas bodo … a bodimo
realni: za obisk bomo pošteno plačali in spominki, ki jih boste
morda kupili pri njih, bodo res izvirniki in del njihovih življenj.
Dobro bo delo nam in njim, če jim vsaj na ta način lahko pomagamo.
Dan 8: obrnemo proti jugu in
se po celodnevni vožnji zvečer utaborimo v Maralalu, ki ga naseljuje
pleme Samburu. Mesto ima že povsem prave trgovine
in turistični kamp na zeleni travi je kot od boga poslan. In
mrzlo pivo imajo … ne boste verjeli, koliko ga je mogoče
spiti po nekaj dneh puščave - vse seveda za ljubo zdravje in v
strahu pred dehidracijo!
Dan 9:
kar naprej proti jugu gremo. Tista prava divjina ostaja
za nami (pa res, tako hitro …?!), luknjast kolovoz preide
v luknjast asfalt, srečujemo prve avtomobile in celo redke turiste
v džipih in na kamionih. Zvečer se ustavimo v krasnemu kampu na
robu nacionalnega parka Nakuru, svetovno znanega
po milijonu lokalnih flamingov (se spomnite iz Out of Africa,
kako so se v rožnatih oblakih dvigali pod letalom?). Spanje v
parku.
Dan 10: jutranja vožnja skozi
nacionalni park. Stotine ptic, opic in (skoraj zagotovljeno) nosorogov,
ki so jih prav tu rešili že povsem na robu izumrtja. In potem
ponovna vožnja proti jugu, kjer je naš cilj svetovno znani
park Masai Mara. Pozno popoldan si bomo že privoščili
prva srečanja z bogastvom afriškega živalskega sveta, kampiranje
v kampu na robu parka.
Dan 11:
ves dan nam bo na voljo za uživanje Mare: sloni,
žirafe, levi, tisočglave črede gnujev in zeber, bivoli, krokodili,
gazele, predvsem pa z nekaj sreče ena največjih svetovnih naravnih
atrakcij: velika selitev milijona gnujev iz tanzanijskega Serengetija,
ki se običajno dogaja konec avgusta. Če bo potrebno, bomo prav
zaradi tega safari obrnili in šli najprej v Maro! Zvečer zapustimo
park in se zakampiramo na robu masajskega naselja
v neposredni bližini – tega turisti praviloma in hvalabogu ne
počno. Nas pa že dobro poznajo in Slovenijo tudi: edini smo, ki
se ustavimo pri njih, pa še kozo vedno kupimo za njihove vojščake.
Skupaj jo zvečer le na pol popečeno pojemo in čisto mogoče, da
nam bodo zatem kakšno zapeli. Upam, da bomo imeli vsaj nekaj pevcev
tudi v naši skupini, slovenske narodne jih vedno in povsod spravijo
v veselje.
Dan 12: dopoldan se bomo še
nekaj časa zamotili v naselju in med čredami naših gostiteljev
(komu se pije povsem sveža kravja kri z mlekom …?), potem pa –
vozi Miško, naš cilj je ponovno civilizacija in zreli bomo zanjo.
Pozno popoldan prispemo v Nairobi in se vselimo
v hotel. Časa bo le še za večerjo in kakšen pir v soseščini ...
Dan 13:
zgodaj popoldan poletimo proti otoku Lamu na
severni kenijski obali. Najstarejše še živeče mesto v državi je
povsem drug svet. V črno zagrnjene muslimanske ženske bodo zamenjale
goloto nomadskih deklet, iz starodavnih hiš še vedno vejejo zgodbe
iz časov trgovine s sužnji, dolga peščena plaža na robu mesta
vas bo dodobra prežgala in povrnila občutek pravega dopusta. Vselimo
se v preprost popotniški hotel sredi mesteca.
Dan 14: prosto za oglede
(brez skrbi, vse skupaj je majhno in obvladljivo peš) ter za kopanje.
Navsezadnje bo to naš prvi zares prosti dan na poti! Peščena in
precej samotna plaža se nahaja dobre pol ure hoda daleč iz mesta,
lahko se peljemo tudi s čolnom. Toda otovorite se s kremami: sence
ni! Restavracije so razno razne, toda zvečer se bomo dogovorili
za tradicionalno otoško večerjo v kateri od družin, ki na ta način
z veseljem kaj zaslužijo.
Dnevi 15-18:
Z lokalnimi fanti se bomo dogovorili za dve barkači
(dhowi se imenujejo, na jadra gredo in zelo starodavno izgledajo)
in se za štiri dni zapodili med okoliške otoke lovit drugačno
avanturo: morje, jadra in samotne plaže. Dvakrat
bomo spali pod zvezdami odmaknjenih obal, enkrat v hiši sredi
ribiške vasi, kuhali sami in ribarili prav tako, če bomo hoteli
kaj konkretnega v piskru … a brez skrbi, rib res ne bi smelo manjkati
in lokalna posadka (štirje fantje na vsaki barki) bo pri tem zelo
uporabna. No ja, razen kadar bo prek mere zakajena in kdo od nas
prav tako…! Aha - in prav zares bomo jadrali: imejte nepremočljiv
anorak in vreče za suhe cunje. In veliko krem za sončenje (računajte
na temperature jadranskega avgusta), pa še kakšno proti komarjem.
Zadevščina ne bo ravno love boat, na tej poti se gremo precej
bolj zaresne stvari! Četrti dan proti večeru se vrnemo
v Lamu in si ponovno privoščimo hotel.
Dan 19: prosto dopoldne za lizanje
ran in hlajenje opeklin … sem kdaj trdil, da je lahko biti turist?!
Popoldan pa poletimo nazaj proti Nairobiju. Še
zadnji večer v Afriki … no ja, v neposredni bližini hotela se
nahaja določene vrste inštitucija, ki jo sploh moški del skupine
zelo ceni in z veseljem sponzorira. A brez skrbi, ni čisti kupleraj,
ne gremo do konca in tudi ženske vzamemo s sabo. Naj vidijo, kakšne
dedce so v teh tednih imele s sabo …!
Dneva 20 in 21:
žal, konec je - a enaindvajseti dan se vam lahko zgodi v primeru
slabih letalskih povezav! Zgodaj popoldan vožnja na letališče,
polet ob 15.00 in prek Dubaja ter Munchna bomo 21. dne
ob 14.50 ponovno v Ljubljani. A brez skrbi: vrnitev domov je vsemu
navkljub vedno znova najlepši del poti. Sicer se pa najkasneje
v dveh tednih ponovno dobimo. Toliko fotografij bo treba zamenjati!
In toliko spominov osvežiti! In do takrat nam bo šele zares in
povsem jasno, kako nekaj enkratnega je bila pot, ki se iz Afrike
vse bolj nepovratno preceja v spomin.
Dobrodošli v obdobju nostalgičnih spominov!