Spanje: V mestih boste spali v popotniških hotelčkih, praviloma z vecejem in tušem v sobah ter z ventilatorjem. Upoštevajte pa, da to še zdaleč niso hoteli z zvezdicami. Čeprav se trudijo s čistočo, jim vedno ne uspe: lastna spalna vreča in dodatna rjuha so nujnost, ki bo še kako prav prišla tudi na vlakih, na katerih bomo nekajkrat prespali. Upoštevajte, da v Indijo ne gremo zaradi hotelskega razkošja ali dragih restavracij: vse to nas le ograjuje od dežele, ki nam hoče ponuditi neprimerno več od blede kopije našega domačega življenja.

Tri noči na kameljem trekingu boste spali v spalkah na peščenih sipinah, ob ognju in pod zvezdami - milina! Štiri noči v Goi pa imate na voljo prijeten hotelček nekaj minut hoda od peščene plaže.

Cena: Ne gremo se igric, vključeno je (skoraj) vse: vsa letala, takse, lokalni prevozi, zavarovanja, vstopnine, vodniki, hoteli, kamele ... Aha, le glede hrane glejte spodaj:

Hrana: Razen na trekingu hrana ni vključena v ceno potovanja. Zakaj? Zveni smešno, ampak - ker je prepoceni! Za dolar ali dva se zelo pošteno najeste, predvsem pa imate na ta način možnost tudi samostojnega odkrivanja mest in kulinaričnih posebnosti. Še bolj verjetno pa bomo jedli skupaj in na koncu plačali iz skupne blagajne, ki jo sproti polnimo v ta namen. Vsekakor pa si boste lahko za dodatnih 20.000 sit veliko privoščili, pa še za kakšen pir in razglednico bo ostalo. Jasno, govorimo o preprosti in okusni (uf, čeprav včasih pekoči!) indijski hrani, in ne o kulinaričnih vrhuncih. Hudim začimbam se seveda ne bo mogoče povsem izogniti - a še vsi doslej so preživeli! V turističnih krajih pa je mogoče dobiti tudi povsem zahodno hrano.

Zdravje in cepljenja: Prebavnim motnjam verjetno ne boste ušli, driska je zakon indijskih potovanj. Nobeno cepljenje ni obvezno, se pa priporočajo tableti proti malariji ter cepljenje proti Hepatitisu A.

PROGRAM POTOVANJA:

Omenjene poti sem že nekajkrat prepotoval in zato ne bi smelo biti večjih težav. Zelo verjetno je, da se bomo lahko 95 - 100 % držali programa. Kljub temu pa možnost, da bi šlo kaj narobe (ali pa tudi na bolje) gotovo obstaja. Razumimo torej zapisani program le kot zelo realno in preizkušeno osnovo poti, ne pa kot v kamen vklesano besedo samega boga.

Dan 1: Zbor na Brniku ob sedmih zjutraj, ob 8.45 polet proti Dunaju, ob 10.50 polet v Indijo (Austrian). Prihod v Delhi ob 22.20. In glavno mesto Indije res ni eksotika, v katero bi rinil sredi noči zaradi nekaj uric spanja; če smo količkaj popotniško razpoloženi, bomo noč preživeli v spalkah kar na letališču, kajti ...

Dan 2: ... že ob 09.40 letimo iz Delhija v Varanasi, najbolj sveto hindujsko sveto mesto na bregu Gangesa. Srečanje z deželo bo za večino šokantno: ozke starodavne ulice, svete krave, guruji, vonjave in smrad, množice romarjev in zažiganje trupel na bregu svete reke. Vselitev v hotel, ki je na peš razdalji od vsega dogajanja. Ogled glavnih znamenitosti (tempelj za zažiganje mrtvih, vožnja s čolnom med svetišči, večer na reki - ogromno vsega se dogaja).

Dan 3: Izgubite se sami ali v manjših skupinah v gneči tržnic, ulic in svetišč. Indijo je treba spustiti vase in se ji odpreti. Še tako dober vodnik vam pri tem lahko le pomaga, ne more pa vas v to prisiliti z večno skrbjo in informacijami. Pozno popoldne se z rikšami odpeljemo na železniško postajo, ob 18.30 odpelje vlak (spalnik) proti Agri.

Dan 4: Spanje na vlaku, zjutraj ob 6.35 prihod v Agro in naselitev v hotelu v neposredni bližini Tadž Mahala. Dan bo namenjen obisku najlepšega spomenika ljubezni in ogromne Rdeče trdnjave. Večerja na hotelski terasi, s pogledom na Tadž v sončnemu zahodu, je čudovit zaključek dneva.

Dan 5: Odhod z vlakom ob 7.15, prihod v Jodpur ob 20.40, menjava vlaka in ob 23.30 odhod proti mestecu Jaisalmer v puščavi blizu pakistanske meje. Dan bo naporen, toda indijski vlaki in postaje so s svojim vrvežem in neverjetnim življenjem svet povsem zase; škoda bi ga bilo ne doživeti. Ob progi pa se bodo zelena polja počasi spreminjala v puščavo. Knjiga ali tarok karte sicer niso odveč, a mnogi zanje ne boste imeli časa. Preveč bo paše za oči.

Dan 6: Prihod v Jaisalmer ob 5.30 zjutraj, namestitev v starodavnem hotelu sredi mogočne trdnjave, dopoldanski počitek ali samostojno odkrivanje mesteca - dovolj majhno je, da je po nekaj osnovnih informacijah vse obvladljivo in vse na dosegu nog. Jaisalmer je skorajda potegnjen iz zgodb o 1001 noči. Čudovito mesto nekdanjih maharadž in bogatih trgovcev pa bi bilo v zadnjih desetletjih obsojeno na životarjenje, če ga v dobršni meri ne bi reševal tudi turizem. Lovci na spominke in darila boste tu odkrili preddverje nebes.

Dan 7: Z džipi se odpravimo globlje v puščavo, kjer nas čakajo kamele in njihovi lastniki. Naslednje štiri dni bomo preživeli na njihovih hrbtih. Puščava ni povsem prazna, skromen dež omogoča preživetje redkim vasem in nezahtevnim poljedelcem. Tujcev so sicer že vajeni, a življenje se tu vseeno komajda kaj spreminja. In skušali se bomo umakniti tako daleč od običajnih turističnih poti, da bo doživetje njihove drugačnosti še vedno pristno in srečanje zanimivo za obe strani.

Dan 8 in 9: Dnevno preživimo okoli šest ur na hrbtnih kamel - lahko pa tudi peš poleg njih, če bo tako lažje za zadnjo plat. Jahalne izkušnje niso potrebno, živali so vajene nerodnih turistov in tudi njihovi lastniki so običajno prav zabavna druščina, ki bo poskrbela tudi za hrano. Nič pretresljivo kulinaričnega, zato pa pristno indijsko in povsem užitno. Opoldansko vročino bomo preživeli v gosti senci kakšne akacije, čudovite večere in noči pa bomo dočakali na peščenih sipinah sredi puščavskega ničesar. Pogovori ob ognju in v družbi poštene domače žganice znajo ostajati v spominu.

Nekateri se sicer potihem in že drugi dan pritožujejo: čemu štiri dni na kamelah, če pa je že po nekaj urah vse enako? Ne bi bilo dovolj, da se prvi dan poslikamo in gremo zatem naprej? Ne bi bilo! In na koncu se vsi strinjajo, da puščave in njenih sporočil ne moreš začutiti v nekaj urah in z nekaj fotografijami. Ti dnevi bodo enkratno uporabljen čas, ki vam bo ostal v spominu, sledi pa bo pustil tudi globlje.

Dan 10: Popoldan se z džipi vrnemo v Jaisalmer, kjer nas po vselitvi v hotel čaka nekaj ur prostega časa; jasno, nakupi bodo ponovno vladar dneva. Zvečer nam bo pa tudi povsem dobro dela čisto prava večerja na terasi vrh trdnjave.

Dan 11: Že zjutraj se z avtobusom odpravimo na vzhod proti svetemu mestu Puškar. Največji del dneva bo minil v vožnji. Zvečer pa se vselimo v hotel ali morda celo improvizirano postavljen šotor z vojaškimi posteljami. V Puškar bomo namreč prišli sredi najbolj pomembnega letnega praznika, kameljega sejma, ki velja upravičeno za največjega na svetu. Vendar srečanje ni le trgovskega značaja, temveč je teden dni dolgo druženje predvsem hindujski praznik z desettisoči vernikov ter stotinami svetih mož, ki se v vodi svetega jezera predajajo stiku z bogovi. Živahno bo, predvsem pa zelo fotogenično.

Dan 12: Kratka razlaga in predstavitev mesta (13.000 prebivalcev) bo dovolj, da boste enkratnost dogajanja lahko doživljali sami. Življenje v svoji popolni drugačnosti bo vrelo na vseh straneh: svete krave, guruji, črnooke lepotice, krotilci kač, predvsem pa na tisoče kamel in njihovi nomadski lastniki na sipinah zunaj mesta. V zgodnjem jutru ali v topli svetlobi poznega večera so prizori magični; to bo Indija iz vaših sanj.

Dan 13: Zaslužili smo si ga: dopust! Le do njega še moramo priti.Večino dneva preživimo še vedno med zanimivostmi Puškarja, zvečer pa z vlakom odrinemo proti jugu.

Dan 14: Ob štirih zjutraj a Ahmedabadu sicer zamenjamo vlak, pozno ponoči pa bomo po celodnevni vožnji prispeli v Goo, končni cilj naše poti. Vselili se bomo v luškan hotelček na obali Bage, le tri minute oddaljen od nekaj kilometrov dolge peščene plaže. In kljub poznemu novembru naj vas ne skrbi: vroče bo, voda bo krasna, oblačka nobenega - zvečer pa tako enkratne prilike za veselice, da vas bo srce bolelo, ko bo vsega tega konec.

Dan 15 do 17: Baga v neposredni bližini bolj znanega Kalanguta je bila pred nekaj desetletji hipijevski paradiž. Žal - ali na srečo, kakor za koga - to že lep čas ni več, padla je pod pritiski množičnega turizma z ležalniki in senčniki na plažah. A dobro dene, kljub temu ali pa prav zato. Številne restavracije na obali pa so še vedno le bambusove kolibe v pesku. Bolj avanturistično zagreti pa se z lahkoto odpravimo tudi na dnevna iskanja bolj odmaknjenih kotičkov in manj natrpanih plaž.

Dan 18: Ni drugega, domov bo treba! Zgodaj popoldan se z vlakom odpeljemo proti Bombaju ter s taksiji z glavne železniške postaje proti letališču ...

Dan 19: ... ob 03.30, v zelo rani uri novega dne pa poletimo ponovno proti Evropi (Lufthansa); letalo menjamo v Frankfurtu in ob 11.45 že pristanemo v Ljubljani.

In eto nas spet doma --- juhuhu, a ni blo luštno??!