IN KDO VAS BO PELJAL NA POT?

Gotovo, vodniki ne morejo delati čudežev; slab program in povsem neusklajena skupina so še vedno garancija za slabo potovanje. A kljub temu je prav od šefa ture – mi mu rečemo kar gazda! – odvisno veliko in marsikdaj največ. In kakšni smo? Po kravati nas gotovo ne boste mogli spoznati. In po pretirano uglajenem vedenju tudi težko: da gospod, seveda imate povsem prav in ljubim roko, gospa – verjemite, ne želite si na naših turah takih kljukcev! Celo vikanje zelo slabo obvladamo ... če ga boste pa slišali, gazdo, kako se dere: Francelj, dej porin, krščenduš, vidiš, da smo do riti v dreku ... ja ja, to je pa gotovo eden naših fantov! Pravi kerlc – ali pa vsaj dobra mačka! Svetovni popotniki po duši in izkušnjah, moji sopotniki s številnih skupnih poti in predvsem po izkušnjah dodobra domači z vsako turo, na katero vas popeljejo. In lahko se zanesete nanje kadarkoli prek dneva in v večini primerov tudi pozno v noč ob ognju sredi nekih hribov ali puščavskega ničesar. Ker vsi z največjim veseljem in prav vsak dan delamo tudi nadure – in pri vsem tem uživamo vsaj toliko kot vi.
Le da je svet včasih prav kruto krivičen ... ja ja, eni smo za to celo plačani!

In kdo smo to, MI? Iz precej široke zasnove lanskega leta smo se v letošnjem letu izluščili štirje:
     
     
  ZVONE ... okej, recimo, da ste že slišali zame. Sicer slišim včasih razno razne neumnosti na svoj račun, a ljudje, ki me zares spoznajo, me imajo praviloma prav radi. In mnogi si predstavljajo, da morajo na pot prav z mano. Kar seveda z velikim veseljem postorim trikrat ali štirikrat na leto, kaj več od tega pa žal res ne gre več skupaj; ne želim si, da bi me otroka gledala vsa začudena, kadar se slučajno prikažem za nekaj dni doma: lej ga, mami, spet tisti striček, ki pride včasih na obisk ... mami, a bo spet pri tebi spal?
In zato so tukaj še trije iz moje šole svetovnih popotovanj:		  
 

 

  
     
 

PETER je diplomirani geograf in zadrt popotnik, eden tistih, ki zdrži menda dlje pod vodo kot doma – med ostalim je bil štirikrat tudi na različnih turah z mano. V malem prstu ima Namibijo, Indonezijo z Irian Džajo, januarja se bo udomačil tudi z Etiopijo. Veseljak in velik otrok po duši, ki vam zlepa ali zgrda ne bo pustil, da se na poti dolgočasite. Lep šopek potnikov ima, ki odhajajo zaradi sproščenega veselja v svet le še z njim. Se mu pustite prepričati?

  
 

 

  
     
 

HINE je kot vodnik nov – sicer pa moja najbolj stalna stranka, saj je naredil v zadnjih nekaj letih z mano vsaj šest potovanj. Pa še plačeval za to ... ejejej, Hine, si končno le prišel k pameti? Letos je namreč odkril, da je potovanje celo bolj zanimivo, če imaš kaj pametnega početi in si za to tudi plačan. Pomagal mi je v Indoneziji, Namibiji ter Indiji, samostojno pa je kot prvo turo odpeljal Kenijo. In so ga hvalili, da se mi je kar za malo zdelo! Zvone, veš, da te nismo čisto nič pogrešali, Hine je krasen vodič ... je napisala Petra, nekdo drug ga je pa celo ozmerjal s pravo malo enciklopedijo ... he he he!
Aha: punce ga imajo prav rade, Hineta. A se mi vse dozdeva, da je silno zvest svoji Tatjanci. Ja ja, ena naših bolj čednih potnic je to ...

  
 

 

  
     
  NEJA pa bo naš letošnji prirastek in benjaminček: tamala in tačedna! Študentka novinarsta in francoščine je eno tistih čudovitih bitij, iz katerega kar sije ... čisti sonček, res! Letos septembra je bila sicer prvič z nami na poti, a morali bi jo videti, kako zna z ljudmi in kako so se mamce ter vaški otročaji tam po vietnamiskih hribih lepili nanjo! In ko smo mi vsi zjagani odleteli proti domu, si je ona šele zares oprtala nahrbtnik in tja do novega leta bo sijala nekje med Vietnamom, Laosom in Tajsko. Sicer pa je naša Neja tudi učiteljica tenisa in smučanja – res, prav sposoben in prav lep otrok.  
     
     
  DOBRI STRICI NA DRUGI STRANI SVETA

Na potovanjih nikakor ne bi mogli doživeti toliko in v tako kratkem času, če ne bi pri organizaciji že vnaprej sodelovale tudi lokalne agencije za avanturistični turizem. In tu smo izbirali res le najboljše, praviloma z vrha seznama Lonely Planeta, popotniške biblije. Brez izjeme vse pa so z odliko prestale tudi preizkus(e) naših skupin.
V Nepalu bo za brezhiben potek celotnega potovanja poskrbel Tony Jones. Njegova Himalayan Encounters je pred desetletji orala ledino v organizaciji himalajskih ekspedicij. Prvi je iz rodne Anglije na divje nepalske reke pripeljal tudi gumijaste čolne. 		 
     
  V Keniji bo naše zagotovilo varnosti in uspeha John Bisley, ki je pred četrt stoletja ustanovil Gametracker's. Tudi on je po rodu Anglež, a se je nekaj mesecev star preselil v Kenijo in tam z očetom zdravnikom lep del otroštva preživel v mobilni kliniki med nomadskimi plemeni. Sebastijanu iz indijskega Džajsalmerja je v resnici ime Ganeš in tako se imenuje tudi njegova agencija: Ganesh Travels. Kot brahmin, pripadnik najvišje hindujske kaste, je sicer strog vegetarijanec, a brez skrbi: fantje, ki bodo z nami v puščavi, bodo spotoma z velikim navdušenjem odrli tudi kakšno kozo ali oskubili petelina.  
     
  V Namibiji bomo sicer povsem samostojni, za odlično pripravljene avtomobile pa bodo poskrbeli na African Tracks. In tudi Handspan v Vietnamu je lahko deležen same hvale. In Irian Džaja ... ejejej - ne, tu pa ničesar ne obljubim! Tisti hribi so namreč vsakič znova avantura in pot v neznano. A vsaj na prijatelja Džalija in njegovo plemensko vojno se lahko zanesemo.
In še vedno doslej smo zvozili, kot je obljubljal program. Včasih pa dobili tudi dobro mero nepričakovanega.
Temu pa se menda že reče avantura.Sebastijanu iz indijskega Džajsalmerja je v resnici ime Ganeš in tako se imenuje tudi njegova agencija: Ganesh Travels. Kot brahmin, pripadnik najvišje hindujske kaste, je sicer strog vegetarijanec, a brez skrbi: fantje, ki bodo z nami v puščavi, bodo spotoma z velikim navdušenjem odrli tudi kakšno kozo ali oskubili petelina.
V Namibiji bomo sicer povsem samostojni, za odlično pripravljene avtomobile pa bodo poskrbeli na African Tracks. In tudi Handspan v Vietnamu je lahko deležen same hvale. In Irian Džaja ... ejejej - ne, tu pa ničesar ne obljubim! Tisti hribi so namreč vsakič znova avantura in pot v neznano. A vsaj na prijatelja Džalija in njegovo plemensko vojno se lahko zanesemo. In še vedno doslej smo zvozili, kot je obljubljal program. Včasih pa dobili tudi dobro mero nepričakovanega. Temu pa se menda že reče avantura.