Nikoli nisem potoval povsem le za svoje veselje. Skozi poklic svobodnega novinarja in fotografa sem najlepše spomine in najmočnejše trenutke vedno znova podajal naprej. A besedilo in fotografija sta le zelo omejen način dojemanja resničnosti, le vonj nečesa obstoječega, a skoraj ... nedosegljivega? A svet je resničen, puščave so tam in pragozdovi tudi - predvsem pa so v njihovi neverjetni drugačnosti resnični ljudje. Mnoge med njimi poznam osebno, moji prijatelji so. Do drugih poznam poti in načine, da nas bodo sprejeli medse, v svoje kolibe in v krog okoli ognjev.Lahko jih obiščete. Tri desetletja že potujem in najboljše iz vsega tega časa sem združil v majhen šopek zelo drugačnega spoznavanja sveta. Si upate z mano na pot?
 
KLUB POPOTNIKOV ŠERUGA … ne se trudit, kluba s tem imenom ne boste našli uradno registriranega, ker ga v resnici in formalno ni. Razen kot (neke vrste) blagovna znamka – ker se mi zdi ime Klub še vedno bliže našemu početju kot Turistična agencija Šeruga. Klub je v bistvu en sam človek – Zvone – ki pa mu kot vodnika na poteh pomagata še Neja in Hine, občasno pa še kdo drug.

Da je vse to bogu in oblasti dopadljivo, pa naše početje poteka pod formalnim okriljem Turistične agencije Stop (Slovenska 55, Ljubljana, tel: 01 234 4826, www.stop-spa.si), prek katere potekajo tudi vsa vplačila in nakazila. Mi pa ostajamo majhni in butični, širjenje nas ne zanima, prav tako ne veliki posli. Trudimo se kvečjemu (p)ostati najboljši na svojem področju. In delo nam je še vedno v veliko veselje. Tudi zato, ker ne vodimo turistov v hotele in muzeje na drugi strani sveta. Z džipi, peš, s kamelami in še kako potujemo s sorodnimi dušami k drugačnim ljudem nekih drugačnih svetov in doživetja ter spomini so vedno znova nori in nepozabni.

Glej tudi: vodniki
 
Potovanja v letu 2010 – kam, kako, za koliko -
(prenovljeno decembra 2009)
Leto 2009 je bilo prijazno – če je to kriza, naj traja, smo kar nekajkrat rekli. Naše poti so se prijele in razrasle, krog ljudi, ki želijo od svojega dopusta več, predvsem pa nekaj drugega, je vse večji in širši. Prijeten občutek – vseeno pa ostaja osnovno pravilo našega dela nespremenjeno: ostajamo majhni! Ne zanima nas širitev posla, ker je jasno: več odhodov ne prinaša le več denarja, temveč tudi več dela, več tveganja, predvsem pa več možnosti, da bo šlo kaj narobe. Istočasno pa sva ta naš ljubi popotniški klub v bistvu le dva človeka: Zvone in Neja, občasno vskočita še Hine in Gregor. Neja bo v letu 2010 diplomirala in življenje jo bo začelo zanašati v neke nove smeri. Oba fanta imata svoje službe in več kot enkrat letno ne moreta na pot. Zvone si pa tudi ne želim, da me otroka doma začneta po dolgih odsotnostih klicati stric.

In še nekaj je: oba z Nejo sva popotnika z dušo in srcem – in ne le turistična vodnika. Kup nekih novih načrtov se nama poraja: nove poti, ki jih bo spremljala televizijska kamera. Leto pa ima le dvanajst mesecev. Število klubskih odhodov se bo v naslednjih letih kvečjemu zmanjševalo.

Je pa vseeno lepo, da smo nekateri zadovoljni tudi z majhnim, se vam ne zdi?

Kot že veste: v naše cene je VKLJUČENO VSE – z redkimi izjemami, ki jih pravočasno izveste. Spodaj zapisane vsote pa so le informativne, enake lanskim. Dokončen program, odhodi, cene ter ostale podrobnosti so praviloma znane do prvega srečanja približno tri mesece pred odhodom.


In kam odhajamo v letu 2010?

ETIOPIJA S KENIJO, kamor običajno odhajamo januarja, zaradi drugih obveznosti v letu 2010 odpade. Povsem mogoče, da tudi v letu 2011 ne bomo šli tja – z Nejo imava načrte, ki pač še zorijo.
Vseeno pa par besed, ker te ture seveda niti slučajno še nismo odpisali: naše najdražje potovanje (okoli 3000 €), a drugače ne gre – resna avantura med nekatera najbolj odmaknjenih afriških plemen je to, z džipi, lastnim kuharjem, lokalnimi šoferji. Tri tedne živimo v gmajni, dihamo prah, kolnemo vročino in kampiramo na robovih nomadskih vasi. Plačilo pa je res pristno doživetje Afrike in srečanja s popolnoma drugačnimi življenji. Za trpežne ljudi, ki znajo tudi potrpeti, predvsem pa obvladajo sožitje v skupini.

FILIPINI, odhod 1. marca, vodi Zvone. 22 oz. 28 dni, 2300 – 2700 evrov. Polno! Krasno morsko popotovanje, ki je očitno padlo na zelo plodna tla – vsi odhodi so polni že mesece vnaprej. Odkrivamo samotne plaže, koralne grebene ter podvodni svet, spimo občasno na ribiških otočkih, prepuščamo se nočnim veselicam in se potapljamo z mogočnimi kitovci. Na koncu pa še treking med hribovska plemena na severu arhipelaga – Filipini imajo prek 7000 otokov. In čisto na koncu, za tiste z več časa: odmaknjeno otočje Palavan. Tropska idila, kot jo občasno gotovo sanjate. Mi pa jo tudi doživimo!

NAMIBIJA, odhod 26. aprila, 18 dni, 2500 evrov, vodi Zvone. Za fotografe! Tokratna pot bo malo drugačna. V sodelovanju z revijo E-fotografija bomo pripravili fotografski tečaj na eni najlepših lokacij sveta – v Namibiji. Vodil ga bo Matjaž Intihar, urednik revije. 18-dnevno potovanje, ki nas bo popeljalo skozi najlepše predele dežele, je primerno tako za popolne začetnike kot že izkušene mojstre. Če bo ostalo kaj prostih mest, pa s sabo z veseljem vzamemo tudi nekaj potnikov, ki uživajo le z očmi.

NAMIBIJA, odhod konec junija, 23 dni, 2500 evrov, vodi Hine - tudi za družine z otroki. To pa je naša klasična, najbolj uspešna in vsaj že dvajsetkrat preverjena tura. Trije tedni džipov, puščavskih prostranstev, plemenskih vasi, nacionalnih parkov, večerov ob ognju sredi ničesar in še mnogo mnogo drugega. Predvsem pa je Namibija urejena in zdrava dežela, kamor z veseljem peljemo tudi otroke tam nekje od šestega leta naprej; seveda s starši. Tako velikega peskovnika in tako norih spominov v kasnejšemu življenju verjetno ne bo več kaj veliko.

KENIJA avgusta, 21 dni, 2500 evrov, vodi Neja. Naše preverjeno potovanje, za katerega je šefica Neja že pravi strokovnjak – njeni potniki vedno znova in vsi po vrsti vriskajo od navdušenja. Enajst dni se boste s safari kamionom vozili skozi nomadska področja na puščavskem severu dežele (lokalni voznik in kuhar), zadnjih pet dni pa vas na otoku Lamu v Indijskem oceanu čakata starodavno mesto in starodavna barkača. Z njo boste doživeli zelo drugačen morski dopust med samotnimi plažami in ribiškimi vasicami okoliških otokov.

ETIOPIJA oktobra: ca. 23 dni in približno 2700 evrov, vodi Zvone. Pred štirimi leti smo bili nazadnje tam in v enem potovanju zaokrožili nomadski jug in zatem še povsem drugačen hribovski sever dežele. Etiopija je neverjetna, po letih vojn in tragedij ostaja ena zadnjih afriških skrivnosti, ki naše potnike vedno znova začara (običajno delamo kombinacijo Etiopije in Kenije). In vedno znova mi po vrnitvi govorijo: šel sem zaradi Kenije – in se potem zaljubil v Etiopijo. Tokrat pa bo razlogov za to ljubezen še precej več.
Pozor: izredno zanimanje, pohitite s prijavami!

INDIJA, odhod sredi oktobra, 21 dni, pribl. 2200 evrov, vodi Neja. Tura, ki je naša stalnica in Neja, ki je še vedno zaljubljena v to deželo. Kar je na tej poti ključnega pomena. Ker če vodič ne ljubi Indije, jo bo težko kdorkoli drug. Dežela je kulturni šok v žlahtnemu pomenu besede, neverjetna v svojih raznolikostih, lepotah, gneči in uboštvu. A doslej so jo še vsi naši potniki vzljubili. Nejča, pa ti si res en čudežni otrok!

NEPAL, odhod okoli 10. novembra, 23 dni, pribl. 2300 evrov, vodi Neja. Čudovita dežela pod Himalajo; za devet dni se odpravimo ne treking pod Anapurno, se tri dni vozimo s splavom po divji reki Kali Gandaki, doživimo slone in nosoroge nacionalnega parka Čirwan, pa Katmandu … lepota Nepala je kot popoln oltar tam čisto na vrhu sveta.

In to je zaenkrat vse – prijave za vsa našteta potovanja že sprejemamo. Običajno se prvič srečamo tri mesece pred odhodom, se spoznamo, pogovorimo, pogledamo slikce, potem pa je heca konec in s predplačilom 300 evrov je treba dokazati svojo resnost.

Si torej v letu 2010 upate z nami na pot?
Hvala in imejte se čudovito še naprej. Kakopak!

 


Indonezijo z Irian Džajo smo (začasno?) umaknili s programa. Preveč je organizacijskih tveganj, tradicionalnost lokalnega plemenskega življenja pa z vsakim letom vidno zamira. A naj spodnjih nekaj stavkov vseeno ostane, kdo ve, kdaj nas bo udarila nostalgija …

Na vrhu fizične zahtevnosti je Indonezija z Irian Džajo; izlet (skorajda) v kameno dobo, z dobršno mero pešačenja med hribovskimi vasmi, z lastno kuhinjo ter spanjem na vaških kolib. V drugem delu pa potujemo med otoki Nusa Tengare z lastno barkačo, ki ni ravno cvet ne varnosti in ne udobja. A vmes so krasne osamljene plaže, potapljanja med koralne grebene in na koncu idiličen dopust pod palmami. Pa še nekaj dni Balija za dobro vago. Kaj več od vsega tega res težko pričakujete od štirih tednov svojega življenja.

Etiopija s Kenijo je po napornosti več ali manj enakovredna Irianu. Hoje tukaj skorajda ni, a tri tedne boste preživeli na najbolj čudnih afriških poteh in brezpotjih, stisnjeni v džipe ali na safari kamionu, med nomadskimi plemeni, v dežju ali v vročini puščavskega prahu. Naporno! Živimo v gmajni, z lastnim kuharjem in lokalnim vodnikom. Najbolj pristna Afrika, ki jo še lahko doživite v tako kratkem času! Za avanturiste in ljudi s smislom za dobro družbo in večere ob ognju.

 
Kenija – prvi del je podoben kombinaciji z Etiopijo: deset dni s safari kamionom do jezera Turkana, med nomade severnih puščav, vmes pa dva dneva s kamelami ter trije nacionalni parki. Za konec pa starodavno jadranje z barkačo na obali Indijskega oceana, med otoki okoli Lamuja. Zmerno naporno, zaradi poletnih počitnic pa povsem primerno tudi za družine z (nerazvajenimi) otroki.

Etiopija – prvi del poti je enak kombinaciji s Kenijo: z džipi (lokalni vozniki, kuhar ter vodnik) gremo na jug, med nomadska plemena slavne doline Omo. In vmes še marsikaj drugega. Potem pa se s kombijem odpravimo na sever, do podzemnih cerkva Lalibele, izvira Modrega Nila ter štiri tisoč metrov visoko v čudovite simienske gore. Zmerno naporno, zaradi dvodnevne hoje je potrebne kar nekaj koncicije.
 
Namibija je naša ljubica in daleč najbolj obiskana destinacija. Čudovita puščavska pokrajina Namiba se meša s plemenskimi predeli Kalaharija (Bušmani) ter Kaokolanda s Himbami, slavnim rdečim plemenom puščavskih pastirjev. V nacionalnemu parku Etosha vidimo večino afriškega živalskega bogastva. Potujemo s trpežnimi terenskimi tojotami, vozimo in kuhamo sami, noči ob ognju sredi ničesar ali ob robu nomadskih naselij so nepozabne. Istočasno pa je to dokaj lagodna tura, z dobrimi cestami, založenimi trgovinami v mestih in zaradi urejenosti dežele povsem primerna tudi za družine z otroki.

Indija pa bi bila že prav lagodna, če ne bi bilo tridnevnega potovanja s kamelami skozi Radžastan in tudi dolge vožnje z vlaki znajo postati naporne. Kulturni šok ob srečanju s svetim Varanasijem na bregu Gangesa je za nekatere hud. A romantični Tadž Mahal ter štirje dnevi rajske Goe poravnata kosti in potolažita dušo. Primerno za (skoraj) vsakogar.
 
Za konec pa - zelo pomembno: vem, namesto, da bi hvalil in vas vabil, sem vas z gornjimi stavki bolj strašil kot ne. A tega dejstva ne morem dovolj poudariti: nobeno od ponujenih potovanj nima kaj veliko skupnega s klasično turistično ponudbo drugih agencij. Pogosto boste spali na tleh (a v šotorih in na mehkih blazinah), jedli karkoli že (a praviloma začudujoče dobro), se prebijali skozi monsunski dež ali puščavsko vročino (in se končno navadili tudi pošteno zakleti) ter za vse to celo plačali – a istočasno bodo večini med vami to najbolj nori tedni vašega življenja. Vem, vedno znova je tako in tudi zato imamo na naših turah vedno znova stare in preverjene sopotnike, ki so postali že družina. A za to morate biti pravi in imeti jajca – pardon! To niso dopusti za turiste, temveč izzivi za avanturiste! In pri tem ni važno, ali ste stari deset ali šestdeset let, rahlo zjagan ali miss Štajerske, gasilec ali doktorica znanosti. Pomembno je, da hočete od življenja VEČ! In da ste pripravljeni za to tudi nekaj narediti. O vseh ostalih podrobnostih pa se pogovorimo nekaj mesecev pred odhodom, ko se vsi prijavljeni srečamo, spoznamo in pogovorimo. In potem šele se dokončno odločite za odhod.

 
 
Nepal: lepotico izpod Himalaje po nekaj letih odmora ponovno vračamo na seznam naših odhodov. Čudovito primerna za vse ljubitelje narave z nekaj malega adrenalina. Najprej se za devet dni odpravimo peš (plus nosači in lokalni vodnik) med riževimi terasami, skozi sredogorske vasice in prek gozdov ter skalovja do baznega tabora Annapurne - in seveda nazaj. Dokaj lagodna hoja, kondicijsko povsem primerna za vse, ki jim tudi naši hribi niso sovražna območja. Temu sledijo trije zmerno divji dnevi raftanja na reki Kali Gandaki, vpeti med pogorja Annapune in Daulagirija. Živimo in taborimo na reki, z lokalno ekipo in kuharjem. Na koncu pa trije dnevi nacionalnega parka Čitvan na meji z Indijo, kjer peš, s čolni in na hrbtih slonov iščemo nosoroge, krokodile in tigre. Vmes pa seveda Katmandu, Pokara in še nekaj luškanih mestec. Bog je bil v svojih dneh stvarjenja res že kar malo kičast, ko je te kraje delal.
 
FILIPINI: ko smo se lani prvič odpravili tja, smo bili na koncu čisto mehki: kako je bilo pa to nekaj prijetnega! Filipini so morska dežela sedem tisočih in še parih otokov – in to se seveda pozna tudi na našem potovanju. Kot bi šli na morje – le da v treh tednih nikoli ni časa za poležavanje. Iščemo odmaknjene otočke in ribiške vasice, se občasno seveda valjamo po belih plažah in v turkizni vodi, predvsem pa so naš cilj koralni grebeni, podmorski svetovi in večeri v malih restavracijah pod palmami. Raj (tudi) za potapljače. Plavali boste skupaj z desetmetrskimi kitovci, z motorji odkrivali notranjosti otokov ter se med otoki vozili z barkačami iz nekih napol minulih časov. Na koncu pa bomo šli na hriboviti sever in se za nekaj dni peš zapodili skozi džungle in med plemenska naselja, postavljena v vznožja krasnih riževih teras. Ne bo dolgčas. In Filipinci so neverjetno prijazni in nasmejani ljudje. Primerno za vse ljubitelje lepega z nekaj malega fizične pripravljenosti.