| Puščavski pastirji in veter v laseh |  |
 |
 22
dni, odhoda: konec aprila in konec junijaprib. 530.000 sit, VSE VKLJUČENO! |
Mnogi od mojih stalnih sopotnikov prisegajo: Namibija je zakon. Puščavska dežela na jugozahodu Afrike je razpeta med Kalahari in Namib, velika za štirideset Slovenij in polna samote, najbolj čudovite narave in najbolj enkratnih plemen. Nekdanja nemška kolonija je urejena in varna, z izredno zdravim podnebjem in z bogato založenimi trgovinami. Za redkimi mesti pa se razprostirajo stotine kilometrov in dnevi vožnje skozi najlepše puščave in savane. Ceste so makadamske in začuda urejene - a brez skrbi, na šest tisoč kilometrov dolgi poti bo na voljo tudi dovolj brezpotij in res pravih izzivov za avanturiste in trpežne terenske toyote. Tri tedne dolgo bomo živeli v gmajni, spali sredi ničesar, v urejenih kampih ali na robovih plemenskih vasi. Iz bogatih (brez skrbi, zelo bogatih!) zalog si bomo na ognju pripravljali večerje ter uživali slasti odličnih južnoafriških vin. A da ne bo pomote: to je prava avantura, v kateri sami vozimo, sami kuhamo, družno preklinjamo luknje in porivamo avtomobile, sami tudi oderemo kozo, če je treba. In za naslednjim ovinkom nas morda čaka čreda slonov ali skupina golih lepotic plemena Himba. Namibija je čarobna - po njej morda nikoli več ne boste povsem enaki. |
|
PROGRAM:Že na letališču v glavnem mestu Windhoeku nas čakajo terenska vozila. V nekaj urah se založimo s hrano in vsem potrebnim, prespimo v kampu na robu mesta, že drugi večer pa postavimo šotore ob vznožju najlepših sipin Namiba, v Sesriemu. Tam ostanemo dva dni, z avtomobili in peš se izgubimo globoko v objemu puščave. A brez skrbi, tudi nazaj poznamo pot. Možnost panoramskega poleta s petsedežnim letalom (50 $ - doplačilo).
Peti dan vozimo skozi čudovito puščavsko pokrajino proti severu in se ustavimo za dve noči in en dan v Swakopmundu na obali Atlantika. Mesto slovi po adrenalinskih dejavnostih - toplo priporočam deskanje na pesku in nekajurno vožnjo s štirikolesnim motorjem v osrčje sipin (doplačilo - skupaj pribl. 70 $).
Vzdolž Obale okostnjakov se nato peljemo proti severu (spotoma marsikaj vidimo in doživimo) in prispemo po treh dneh v mesto Opuwo na skrajnem severozahodu Namibije. »Zadnja afriška divjina,« pravijo mnogi območju, ki ga naseljujejo Himbe, pastirsko pleme rdečih nomadov. Dve noči prespimo pri znancih v njihovih vaseh, skupaj plešemo in verjetno odremo tudi kakšno kozo.
Končno
sledi počitek na slapovih Epupa na angolski meji - prekrasna oaza sredi
presušene savane. Prav nam pride nekaj oddiha: ves dan zatem se vzdolž meje
mučimo s cesto, ki komajda zasluži to ime. Že noč pozneje pa prespimo na
edini slovenski farmi v Afriki pri Feliksu in Mariji na Kudubergu (5000
hektarov, 1500 divjih živali, lovski turizem). Odlična gostitelja sta in
od njiju vedno odhajamo do vrha založeni z najboljšimi kosi afriške divjačine.Etoša je postaja za naslednja dva dneva: eden najbolj znanih in naseljenih nacionalnih parkov v Afriki ne slovi le po neštetih živalih, temveč tudi po izredno urejenih kampih. Si želite vroče prhe in opoldnevnih uric na bazenu? Krasno, imate jih - ker zatem jih ne bo več!
Spustili se bomo namreč v Kalahari, preživeli dva dneva s prijatelji v dveh bušmanskih vaseh (trenirajte polko, Avsenikova Golica je pri njih največji hit), šli skupaj peš skozi gmajno, tretjo noč pa prespali kjerkoli pač za cesto ... ja, zelo dobro se zdi tistim kolesnicam v pesku, če jim rečem cesta!
In smo skorajda končali. Na poti proti glavnemu mestu bo še lepa možnost za nakup spominkov in daril (a najboljše bomo nakupili v vaseh, popolne izvirnike), potem pa - srečno, Namibija, krasno je bilo.
A gotovo bo lepo tudi doma.