Med kameno dobo in kraljestvom morskih deklic
 
19 ali 26 dni, pribl. 510.000 - 550.000 sit,
vse vključeno! Odhod: konec aprila

Irian Džaja
na skrajnem vzhodu indonezijskega arhipelaga je izlet v davno minulo preteklost, v kraje in med ljudi, o katerih težko verjamete, da niso le plod hollywoodske domišljije. Teden dni bomo živeli med njimi, spali v kolibah na tleh iz zbite ilovice in se vsak dan po ozkih stezah prebijali med hudourniki in čez zaraščene prelaze. Z nami bo vsaj dvajset plemenskih nosačev, dva vodnika in kuhar. V vaseh nas poznajo, sprejemali nas bodo kot prijatelje. In čif Džali, poglavar Anemaugija, nam bo gotovo ponovno pripravil čisto pravo plemensko vojno s plesom in pečenim prascem. A brez skrbi, pri njih nikoli niso bili ljudožerci. Vsaj Džali tako trdi in raje mu boste verjeli na besedo.
Trdemu delu sledi nagrada: prava tihomorska idila na barkači med Floresom in Balijem. Iz srca se boste nasmejali, ko jo boste prvič videli. Le nekaterim bo šlo morda na jok.
Zelo pomembno: ta tura ni primerna za vsakogar.
Ste iz pravega testa?

 
 
PROGRAM:

Letimo na Bali in tam po dnevu počitka še štiri ure daleč do Sentanija na severu Irian Džaje (po novem Zahodna Papua). In dan zatem še eno uro dolgo do Uamene v goratem osrčju otoka; mesto je dosegljivo le po zraku in tam šele se začne zaresno delo. V enem dnevu bo vodnik poskrbel za nakup hrane in daril za vaščane ter za lokalno ekipo nosačev. Sedem dni dolgo bomo odvisni le od njih in od lastnih moči. Hodili bomo na višini od 1500 do 2500 metrov, dnevno od štiri do pet ur, en dan osem ur. Hoja tehnično ni zahtevna, gotovo pa je naporna. Vso našo prtljago bodo nosili nosači, sami imamo pri sebi le dnevni nahrbtnik z najnujnejšim. Način življenja v hribih se hitro spreminja (Indonezijci postavljajo v vaseh šole, misijonarji cerkve - kar je v redu, v njih pogosto spimo), vendar pa bomo v odmaknjenih naseljih našli tudi povsem pristno nekdanjost, v kateri je koteka (podolgovata bučka) za moške še vedno edino oblačilo.

 
Vse po Irianu pa bo le še zaslužen dopust. Ponovno prek Balija bomo poleteli proti Floresu in se tam vkrcali na najeto barkačo. Precej eksotično in idilično, a ne pričakujte ravno »love boat« iz ameriških nadaljevank. Štiri noči bomo spali na palubi, poležavali na pesku najbolj samotnih otokov, se ustavili na Komodu in odkrivali podvodne lepote koralnih grebenov. Temu sledijo trije dnevi Balija po stranskih poteh (z najetimi avtomobili) in dva dneva pod palmami otoka Travangan ... aaaahh!
Težko vas bo spraviti domov.

 

 

 

 

Napornost:
fizično in psihično zahtevno potovanje, primerno le za nerazvajene s kondicijo utrjenega slovenskega hribolazca.
  Hrana:  
na trekingu bomo kuhali in pekli sami. Nosači nosijo hrano in pitno vodo, v vaseh kupujemo zelenjavo, tudi kruh znamo narediti. Kuhar na barki je odličen (jasno, ribe!), hrana na otokih azijsko okusna.
  Spanje:  
lastna spalna vreča v kolibah in na barki, prijetni popotniški hotelčki na obalah.
  Podnebje:  
zaradi bližine ekvatorja računajmo na občasen dež, dnevne temperature skozi vse leto bodo okoli 30 stopinj Celzija.
 
Največje št. udeleženih:
15 + 1