Vtisi s potovanj:   kam, kdaj in zakaj to vas bo zanimalo reportaža vodniki pisma sopotnikov    
 
. KENIJA
. INDIJA
. IRIAN DŽAJA
. NEPAL
. VIETNAM
. NAMIBIJA

. ETIOPIJA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 
KITAJSKA Z VIETNAMOM – kako je bilo na poti?
 
     
  Gazda (pardon!) pizdi, drugače je pa vse menda odlično

Resno: kaj storiti s Kitajci na Kitajskem – saj jih je kot Rusov! A ni čisto zares hudo in vse se prijazno uredi v Vietnamu: končno lesena koliba in spanje na tleh, na morju pa barčica, da je vse skupaj že prav kičasto. A se človek privadi tudi dobremu!

Nečesa se bom moral odvaditi: da bi jaz osebno sploh še kdaj ocenjeval kakšno potovanje! Ker postajam star in nostalgičen, krščenduš: ah ja, včasih je bilo pa drugače ... ja, ja, ko sem bil prvič tukaj, so bile vse hiše lesene ... ah, ah, pa ženske so joške kazale, ko sem bil mlad – na, pa zdaj poglej!
Sedem let je že tega, kar sem bil nazadnje na teh stranskih poteh Kitajske inVietnama. In Kitajsko v naslednjih letih zagotovo črtam iz mojih programov. Ne, ker bi bilo karkoli narobe z njo ali njenimi naravnimi lepotami ... daleč od tega! Toda Kitajsko so odkrili Kitajci. Kitajski turisti! Tisoči in milijoni njih! Idilični popotniški kraji pa so v nekaj letih postali Portorož sredi največje sezone.
 
     
     
  A na srečo se je vse to komajda dotaknilo sosednjega Vietnama. Gotovo, če boste hoteli preživeti teden ali več brez enega samega konkurenčnega turista, boste morali na katero drugo od naših potovanj. A vseeno je prijeten občutek, ko se sredi plemenskih hribov nekje na skrajnem severu dežele med riževimi terasami spustiš v prijazno vasico lesenih kolib in ti vaščani s prstom pokažejo na eno od njih: tukaj boste pa nocoj prespali. Krasno – na deskah za streho imajo nekaj blazin ter mrež proti komarjem, v črni kuhinji pa nam mamca skuha okusne testenine z zelenjavo in žilavim piščancem ... hej, pa to je to! In par iz Nove Zelandije, ki spi v eni od sosednjih barak, sploh ni več moteč – kje pa, iz istega plemena smo in vaški otročaji se nam vsem skupaj mehko nasmihajo in nam skušajo prodati svoja ročna dela in trde, doma barvane bluze, ki jih na statvah tkejo njihove matere. Turizem je lahko tudi povsem prijazen; dobimo mi in pridobijo oni!
 
     
  In potem: zaliv Halong! Najprej smo z mano vred verjeli, da gre za pomoto in da tista ladja v resnici sploh ni naša. Jasno, spet so me dajali nek ušivi spomini: včasih smo pa vsi skupaj spali na palubi in jedli iz enega piskra na tleh ...! Pa so me ostali zelo hitro zatolkli in tudi ladjica je bila čisto v resnici in čisto samo naša: osem kabin s klimo, tušem in razkošno leseno opremo, prostrana jedilnica s škampi in raki za predjed, ležalniki na strehi, kajaki za potikanje med čermi in malimi otočki ... hej, pa saj temu bi se pa lahko celo privadil! In robinzonski otok s kolibami iz palm ter mehko peščeno plažico...

Na koncu sem se tudi jaz z lahkoto pomiril. Že res, časi se spreminjajo in turizem z njimi ... ampak sploh ni slabo vse, kar je drugačno. Da, naslednje leto bomo šli le še v Vietnam. Z džipi, peš, s kolesi, kajaki in barko – ljudje dragi, pa kaj si lahko želite še več od enega prijaznega, a povsem drugačnega dopusta?!

Zvone, zvoneseruga@siol.net

PS.: A vseeno mislim, da le ne smete verjeti vsega, kar so zapisali sopotniki od tu naprej. Saj veste, ljudje so uvidevni, celo z mano so radi taki in me kdaj pohvalijo ... Se pa gotovo strinjam z njimi: Vietnam je krasen. In lagoden, prijetno urejen, primeren skorajda za kogarkoli. Za tiste bolj zadrte avanturistične duše pa imamo na voljo tudi kaj hujšega ...
 
 

 

 
     
 

In kaj pravijo nekateri ostali?

Res je, šele doma postane vse jasno. Iz potovanja nastane dober film, ki se ti pred očmi odvija še kar nekaj časa. Izginejo morebitne temne plati in v vsej veličini zasijejo le dobre. Celo kakšna slaba izkušnja postane kasneje vir zelo prijetnih spominov.
Bilo je odlično; dobra druščina, lepa narava, prijetne in prijazne poti. In vsemu turističnemu trušču navkljub (še najbolj je motil Zvoneta) so kraji tako na Kitajskem kot v Vietnamu še vedno zelo zanimivi in lepi. Čudovita narava ter drugačni ljudje pa so prav tisto, kar naredi potovanje v ta konec sveta prijetno pisano. Če vse to povežeš še z novimi prijateljstvi ter zaliješ z rednim večernim »čebričkom«, je pa vsa zadeva še sploh super. 

Gregor, gregor.dolinsek@gorenje.si

 
 

 

 
     
  Ko potuješ z Zvonetom, doživiš vse, kar ti v življenu manjka. Čas se ustavi in začnejo se užitki – še posebno pa si zadovoljen, če imaš po kaki dobri fešti poleg sobe tudi kopalnico, pa čeprav si jo deliš s ščurkom ...
Potavanje po Vietnamu je krasno doživetje za vse, ki si v življenju želijo vsaj košček drugačnosti. Spotoma pa spoznajo, da je mogoče shajati tudi brez nekaterih civilizacijskih razvad ...

Vladka,
vladka.burger@merkur.si
 
     
     
 

Če mene vprašaš, sm bil tud nad kitajskim delom ture izredn zadovoljn ... žal je pa res, da si ne mormo zatisnt oči pred vse večjim številom kitajskih turistov, ki na svojstven način »uničujejo« prav tisto idilo, ki jo pridemo mi iskat. Kar se pa Vietnama tiče, bi ga pa priporoču prav vsem, ker je še vedno edinstven kot je bil – Vietnam s Hanojem je zakon!!!!!! In ker si govoru o novi, še zbolšani verziji za drug let, sploh ne gre dvomit, da se bodo mel vsaj tolk dober kot smo se mel mi (kar bo resda težk ponovit :)))!! Hej, Zvone, kok bi pa blo , če bi jim v teh stavkih lahk vse povedu kar jih čaka.......folk sam še to: Seruga travel club vas ne bo razočaru......nora fešta vam povem, sam prpravleni morte bit , da pustite slovenske komplekse na meji in odprete dušo tej avanturi, ki vas napolni s pozitivno energijo za cel lajf!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! Pa uživajte

Miha, mihaprivsek@mail.com

 
 

 

 
     
  V Vietnamu mi ni mogel noben virus do živega (malo je pomagal tu pa tam kakšen ukraden čili), sem pa čisto na tleh sedaj, doma. Nikakor se ne morem adaptirati, hrana obleži kot kamen v želodcu, ni adrenalina, ni čebričkov, ni sršenov...  Zvone, kje si, ko si maneš roki in poveš program za tekoči dan: "Takole, dragi moji Vietnamci, danes nas pa čaka..."
Bilo je čudovito, nepozabno, enkratno, neponovljivo... Kako, pa naj novi potniki kar sami doživijo ... Pa slinčke gor, ko sline tečejo dol... Aja, katera destinacija si rekel, da bi bila zame taprava za naslednje leto??? Še danes grem po novo škatlo Lariama za N.......!!!!

Irena,
irena.kopitar@kema.si
 
     
     
  Dragi Zvone, saj ti verjamem, da sta bili Kitajska in Vietnam še pred nekaj
leti drugačna, bolj divja in manj obljudena. Ampak to sploh ni važno!
Potovanje s tabo na ta konec sveta je še vedno koncentrat čiste eksotike.
Ker si tak ti! Ker znaš človeku pokazati, da star Šerugin nauk še vedno drži: svet je
res lep! In ljudje so krasni! Pa čeprav se oboje spreminja!

Neja,
neja_garvas@hotmail.com
 
     
     
  Bilo je nepozabno, super, fajn, oh in sploh!! Skoraj malce preveč popolno, saj je dejansko vse funkcioniralo ... prevozi, hoteli ... pričakovala sem večji kaos in improvizacijo ... vsekakor pa je bilo vse videno in doživeto vredno svojega denarja. Spoznala sem kopico krasnih ljudi, brez katerih sigurno ne bi bilo isto. Šef je pravi šef, ki to postane samo, ko je nujno potrebno – drugače pa je odlični povezovalec skupinice, lokalnega z globalnim, tujega z domačim, predvsem pa zna narediti žur ob vsaki priložnosti in v njem tudi aktivno sodelovati. Zvone, še enkrat ti hvala za super doživetja in mnoge stvari, za katere postane človek bogatejši že, če te samo opazuje!

Iva, iva_marovt@hotmail.com
 
     
     
  Zvone, lepo pozdravljen od Slavca, pa boš reku pa se je le pokorajžu, da se mi je oglasu. Res je tako. Nekaj so mi črvi grizli mašino,pa preden rešiš to takoj mine nekaj časa. Malo sem pa tudi len preden se spravim kaj odpisati.
Zdaj pa k naši poti. Takole bom reku. Jaz sem bil prvič na taki poti in bi težko kaj kritiziral ali pa na polna usta hvalil.Za mene je bilo, bom kar reku, vse OK. Ni mi žal, da sem se za to potovanje odloču.
Sem ljubitelj narave.Poseben vtis so mi naredile tiste riževe terase na Kitajskem. Pa še vrsto stvari je bilo videti pa kaj bi našteval. Bilo je lepo.
Kaj naj ti rečem za kakšen dober nasvet ti ne morem reči, ker sem še zmiraj pod vtisom potovanja. Nisem še prišel k sebi .Takole če gledam še slike profesionalca, kot sem jaz, mi je kar nekaj ratalo. Mi da tud misliti, kako se ta svet razlikuje od našega.
Naj končam. Zvone če se mi boš kaj oglasu bom zelo vesel. Lepo Pozdravljeni

Slavc, cebelarstvo.vozelj@volja.net
 
     
 
 
 

©besedila in fotografije zvone šeruga 041.655.580 I agencija stop spa 01.234.48.26 ali 27 I I oblikovanje nervoza?design