              |
| |
Kratek
pregled potovanj: |
|
kam, kdaj in zakaj
to
vas bo zanimalo
reportaža
vodniki
pisma
sopotnikov |
natisni |
 |
|
|
|

IN KDO VAS BO PELJAL NA POT?
Gotovo, vodniki
ne morejo delati čudežev; slab program in povsem neusklajena
skupina so še vedno garancija za slabo potovanje. A kljub
temu je prav od šefa ture – mi mu rečemo kar gazda! –
odvisno veliko in marsikdaj največ. In tudi zato se nikoli
ne bomo zares razširili v veliko in zaresno agencijo –
ker dobrih vodnikov za tovrstna potovanja enostavno ni!
Tečaji in šole jih ne proizvajajo, naredijo se lahko le
na naših poteh – ker smo in hočemo biti drugačni od vseh
ostalih! In naj vas torej ne moti, če uglajenost – da
gospod, seveda imate povsem prav in ljubim roko, gospa
– ni ravno naša močna plat. Celo vikanje zelo slabo obvladamo
... če ga boste pa slišali, gazdo, kako se dere: Francelj,
dej porin, krščenduš, vidiš, da smo do riti v dreku ...
ja ja, to je pa gotovo eden naših! Svetovni popotnik po
duši in moj sopotnik s številnih skupnih poti. Predvsem
po izkušnjah pa dodobra domač z vsako turo, na katero
vas popelje. In prav vsi z največjim veseljem in prav
vsak dan delamo tudi nadure – ter pri vsem tem prav nemarno
uživamo vsaj toliko kot vi. Le da je svet včasih prav
kruto krivičen ... ja ja, eni smo za to celo plačani!
In kdo smo to, MI? Iz precej široke zasnove prejšnjih
let smo ostali trije – čudovito ravno prav za majhnost,
ki bo še naprej ostajala naša velika prednost. Iz majhnega
posla se dela velika familija! |
|
| |
|
|
| |
 ZVONE,
tam okrog petdeset
let ... okej, recimo, da ste že slišali zame. Sicer slišim
včasih razno razne neumnosti na svoj račun, a ljudje,
ki me zares spoznajo, me imajo praviloma prav radi. Nisem
sicer ravno letošnji model, a nekako praviloma se ne ustrašim
pol mlajših – brez skrbi, energije za malce drugačno življenje
in kup neumnosti mi še lep čas ne bo zmanjkalo. Letno
se z velikim veseljem (in to mislim resno!) kot gazda
spravim na tri ali štiri ture, kaj več od tega pa žal
res ne gre skupaj; ne želim si, da bi me otroka gledala
vsa začudena, kadar se slučajno prikažem za nekaj dni
doma: lej ga, mami, spet tisti hecni striček, ki pride
včasih na obisk ... mami, a bo spet pri tebi spal? In
zato sta tukaj še dva iz moje šole svetovnih popotovanj: |
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
 HINE
- (njegovih štiridest let smo krepko zalili
pred časom) je takorekoč siva eminenca naših potovanj.
Na vseh možnih turah je bil z mano, najprej kot plačilna
stranka, potem pa sva oba le prišla k pameti in celo
Hine je odkril, da so potovanja bolj zanimiva, če imaš
kaj pametnega početi in si za to tudi plačan. In torej
občasno odloži svoja domača dela in skrbi ter vskoči
za honorarnega šefa, sebi v veselje in nam v pomoč.
Njegova specialnost je Kenija, brez težav pa se znajde
tudi v Namibiji ter Indoneziji. Hine je krasen vodič,
je po njegovi prvi turi napisala potnica Petra, nekdo
drug ga je pa celo ozmerjal s pravo malo enciklopedijo
... he he he! Aha: punce ga imajo prav rade, Hineta.
A se mi vse dozdeva, da je silno zvest svoji Tatjanci.
Ena naših bolj čednih potnic je to ...
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
 NEJA
(mlada še, mlada) pa je naša najnovejša pridobitev in
z veliko veselja jo bomo kar čimbolj pogosto zlorabljali.
Absolventka novinarstva ter francoščine je eno tistih
čudovitih bitij, iz katerega kar sije – in celo ženske
jo imajo rade! V zadnjih nekaj letih je bila z mano
v Vietnamu, Indiji, Namibiji, vmes je skoraj leto dni
preživela sama na azijskih poteh, dva meseca pa je bila
moja sopotnica in zvezda pred kamero na motorističnem
potovanju prek Etiopije in Kenije. Izkušenj ji kljub
svežim letom ne manjka, srca in energije najbolj pristne
svetovne popotnice še manj. In dokler ne diplomira (Nejč
– hej, saj se ne mudi!) vas bo z veseljem vodila po
najinih stranskih poteh v Indijo, Etiopijo, Kenijo ter
Namibijo. Lep in spodoben otrok, res! (Neja: buuuu,
nisem vec otlok, buu ...).
|
|
| |
|
|
| |
|
|
| |
 DOBRI
STRICI NA DRUGI STRANI SVETA
Na potovanjih nikakor
ne bi mogli doživeti toliko in v tako kratkem času, če
ne bi pri organizaciji že vnaprej sodelovale tudi lokalne
agencije za avanturistični turizem. In tu smo izbirali
res le najboljše, praviloma z vrha seznama Lonely Planeta,
popotniške biblije. Brez izjeme vse pa so z odliko prestale
tudi preizkus(e) naših skupin.
V Nepalu bo za brezhiben potek celotnega
potovanja poskrbel Tony Jones. Njegova Himalayan Encounters
je pred desetletji orala ledino v organizaciji himalajskih
ekspedicij. Prvi je iz rodne Anglije na divje nepalske
reke pripeljal tudi gumijaste čolne. |
|
| |
|
|
| |
 V
Keniji bo naše zagotovilo varnosti in uspeha
John Bisley, ki je pred četrt stoletja ustanovil Gametracker's.
Tudi on je po rodu Anglež, a se je nekaj mesecev star
preselil v Kenijo in tam z očetom zdravnikom lep del otroštva
preživel v mobilni kliniki med nomadskimi plemeni. Sebastijanu
iz indijskega Džajsalmerja je v resnici ime Ganeš in tako
se imenuje tudi njegova agencija: Ganesh Travels.
Kot brahmin, pripadnik najvišje hindujske kaste, je sicer
strog vegetarijanec, a brez skrbi: fantje, ki bodo z nami
v puščavi, bodo spotoma z velikim navdušenjem odrli tudi
kakšno kozo ali oskubili petelina. |
|
| |
|
|
| |
  V
Namibiji bomo sicer povsem samostojni, za odlično
pripravljene avtomobile pa bodo poskrbeli na African Tracks.
V Etiopiji imam prijatelja Beleteja,
ki je bil z nami kot vodnik že trikrat – krasen poba,
ki si ga lahko le želiš v svoji ekipi. In v najbolj odmaknjenih
plemenskih vaseh ga sprejemajo kot le občasno izgubljenega
brata.In Irian Džaja ... ejejej - ne,
tu pa ničesar ne obljubim! Tisti hribi so namreč vsakič
znova avantura in pot v neznano. A vsaj na prijatelja
Džalija in njegovo plemensko vojno se lahko zanesemo.
In še vedno doslej smo zvozili, kot je obljubljal program
- včasih pa dobili tudi dobro mero nepričakovanega. Temu
pa se menda že reče avantura.
|
|
| |
|
|
|
|