Kratek pregled potovanj:   kam, kdaj in zakaj to vas bo zanimalo reportaža vodniki pisma sopotnikov    
 
. ETIOPIJA in KENIJA
. KENIJA
. ETIOPIJA
. INDIJA
. IRIAN DŽAJA
. NEPAL
. NAMIBIJA
. FILIPINI

Vsebin ne obnavljamo redno. Pišite za aktualne programe.
  Uporabne informacije:
Napornost:
Dobra fizična pripravljenost povprečnega slovenskega hribolazca je zelo pomembna za uživanje poti – a če zmorete priti na Triglav, vam tudi 9-dnevni treking do višine 4200 metrov ne bo delal težav. Gotovo pa ne rabite biti supermani; 5 – 7 ur lagodne dnevne hoje, vašo prtljago nosijo nosači, nevarnih predelov ni in plezalne izkušnje niso potrebne.
  Hrana:  
Zelodobra, povsod prilagojena zahodnemu okusu. V mestih restavracije po lastnem izboru, na trekingu okusni obroki v hribovskih kočah, na raftingu imamo s sabo odličnega kuharja. Seveda pa poskusimo tudi kaj bolj domačega.
  Spanje:  
V mestih prijetni popotniški hoteli (tuš in WC v sobi), na treku dvo- ali večposteljne špartanske sobe, na raftingu šotori. Tople puhovke je mogoče zelo poceni najeti v Katmanduju.
  Podnebje:  
november je idealen čas za himalajsko sredogorje. Dnevne temperature v dolini okoli 25 stopinj, na 4000 metrih 10 – 12 stopinj. Ponoči se spusti pod nulo. Načeloma je to sušna doba, a v hribih je mogoč tudi dež.
 
Največje št. udeleženih:
18 + 1





















   
 
 
 
  sredi novembra, 23 dni, pribl. 2300 € (vse vključeno), vodi Neja - ZBIRAMO PRIJAVE |
Pišite za aktualen program.

Novembra 2008 smo se po šestih letih odsotnosti ponovno vrnili v Nepal. Negotova politična situacija se je umirila, turisti se vračajo, dežela brsti od novih energij in kraljevina pod Himalajo je seveda še vedno lepotica, s katero se le težko karkoli drugega primerja. Dvanajst nas je bilo in domov smo se vsi vrnili navdušeni. Ne le čudovita pokrajina, najvišje gore sveta, srednjeveške vasice na robovih riževih teras, divje reke, sloni, nosorogi, tigri – Nepal so tudi ali celo predvsem ljudje. Eni najbolj toplih in prijaznih ljudi tega sveta. Namaste, dober dan, srečno, kako si – in vse to z nasmehom in z neko krasno iskrico v očeh. V Nepal se bomo vedno znova radi vračali.
 
KRATEK PROGRAM:

Priletimo v Katmandu, kjer se nastanimo v starem središču mesta. En dan za počitek in odkrivanje njegove neustavljive drugačnosti bo dovolj. Potem pa nas bodo v oskrbo prevzeli fantje iz agencije Nepal Sanctuary Treks - www.nepalsanctuarytreks.com – ki so že prvič do popolnosti brezhibno tri tedne dolgo skrbeli za nas. Sodelovanje s preverjeno lokalno agencijo je seveda tudi zagotovilo varnosti in kar najboljše izkoriščenosti našega časa ter denarja.
Tretji dan bomo z avtobusom odpotovali do Pokhare v vznožju Anapurn, kjer se srečamo s svojimi nosači – potem pa se začne zares! Do baznega tabora Anapurne bomo hodili pet dni in zatem, delno po isti poti, še štiri dni nazaj. Devet dni trekinga torej. Bo naporno? Takole bi rekel: kdor zmore Triglav, tudi tukaj ne bo imel prav nobene težave – kvečjemu laže bo. Začnemo na višini okoli 1000 metrov, bazni tabor pa leži 4150 metrov visoko. Dnevno nas čaka pet do sedem ur lagodne hoje (da, lagodne!), nosači nosijo našo prtljago, skorajda vsako uro bomo med terasami naleteli na kakšno vas ali lodge, kot se tukaj reče hribovskim kočam. Temperature so novembra idealne (25 stopinj v dolini, okoli 10 stopinj na gori), možnosti dežja majhne. Za privajanje višini si vzamemo dovolj časa, hrana v kočah je zares odlična. Nočne temperature se z višino spustijo tudi pod ničlo, a topla puhovka (možen poceni najem) v kamniti sobi hribovske koče jih z lahkoto ukroti. Sama pot pa: hej, božanska! Najprej dva dni med vasmi. Zatem gozdovi in prvi višinski razgledi na višini okoli treh kilometrov. Zadnji dan pa se hribi odprejo kot kulisa ogromnega amfiteatra: bazni tabor dejansko je ogromna dolina, obkrožena z vrhovi sedem in osem tisočakov. In celo tu je naše prenočišče iz kamna zgrajena stavba z večernim ognjem. Tistega pogleda na vrhove okoli vas pa mogoče nikoli ne boste pozabili!
 
Se vam še vedno zdi prenaporno? Jasno, za vsako milo jero, ki jo najbolj pomirja stokanje, taka tura zagotovo ni! Kar nekaj kondicije je potrebne, če hočete zares uživati. A naš Janez je imel šestdeset let (in precej več kil!), njegova Mimi komajda kaj manj. Prvi dan ju je še srbelo, na vrhu sta pa kar vriskala: kako je to nekaj lepega! Presenečena, kako zlahka jima je šlo. In kako krepko sta bila za trud poplačana.		  
 
V dolino se vrnemo po štirih dneh lagodne hoje. A počitka ne bo: poslovimo se od naših nosačev, z novo ekipo pa se odpeljemo do reke Kali Gandaki. Trije dnevi raftinga bodo pred nami. Reka je precej divja, nekaj brzic je ocenjenih na tretjo in četrto stopnjo – prijazno razpenjenih, bi rekel. A brez skrbi: domači fantje so krasno usposobljeni za svoje delo, oprema pa v celoti ustreza zahodnim varnostnim standardom, z varnostnimi jopiči in čeladami vred. Vozimo skozi povsem odmaknjene kraje, ceste ni nikjer in le osamljene vasice bomo kdaj pa kdaj videli više v hribu. In kuhar ter šotori bodo z nami. Po trdemu delu na reki se zvečer ustavimo na peščeni rečni plaži. Sami, z vseh strani obkroženi z gorami in z bučečo reko za zvočno kuliso. Na dnu najgloblje doline sveta bomo, z Daulagirijem na eni ter Anapurno na drugi strani reke. Malo nerealno, a čudovito – celo pogoji za večerni čebriček bi bili le stežka bolj idealni.
 
Popoldan tretjega dne pa ponovna vrnitev v civilizacijo; avtobus in naslednjega dne prost dan v Pokhari, prijetnemu mestecu turistične sedanjosti. Tudi za nakupe številnih (in zelo ugodnih!) spominkov ter daril je že primeren čas. Ali pa v tandemu poletite z jadralnim padalom in si privoščite orlovski pogled na Himalajo. Ali pa … skratka, ne bo vam dolgčas. Dan kasneje pa se odpeljemo proti indijski meji. Vmes kosilo v Bandipurju, prijetnemu hribovskemu mestecu, že popoldan pa se vselite v prijazen hotelček na robu slavnega nacionalnega parka Chitwan. Topleje bo (a novembra ne ravno vroče), pred vami pa se bo razprostirala džungla.
Mi se je bomo lotili malo drugače od ostalih hotelskih turistov. Že naslednje jutro se z lokalnim vodnikom odpravimo na dolgo pešpot proti naslednjemu prenočišču, ki je koliba na visokih stebrih sredi hoste. Da, sloni, nosorogi, tigri in soroden svet živijo tam naokoli – a jim turisti ne teknejo … baje. In lokalna spremljevalna ekipa zelo dobro ve, kaj počne, navsezadnje gre tudi za njihove riti. Prespite v džungli, naslednje jutro pa ponovno nekaj časa peš, zatem s čolni med krokodile, popoldan pa naokoli še na hrbtih slonov. To je sicer zelo turistično doživetje, a vsekakor vredno celo tega greha. Ko te udomačene mrcine kot tanki privlečejo nekaj metrov blizu do nosorogov sredi džungle, se čisto malo zagotovo počutiš kot Tarzan. Ali vsaj kot njegova Čita …		  
 


In to je to. Vrnitev v Katmandu z avtobusom, zadnji večer nakupov, poštenega šnicla in parih džintonikov – in čas je za domov. Ne bo se vam šlo, to je zagotovo – ampak kako smo že govorili? Žal, družba – za ta denar je to to! Zagotovo pa vredno prav vsakega centa!
   
 
 
©besedila in fotografije zvone šeruga 041.655.580 I agencija stop spa 01.234.48.26 ali 27 I I oblikovanje nervoza?design