Kratek pregled potovanj:   kam, kdaj in zakaj to vas bo zanimalo reportaža vodniki pisma sopotnikov natisni
 
. ETIOPIJA in KENIJA
. KENIJA
. ETIOPIJA
. INDIJA
. IRIAN DŽAJA
. NEPAL
. NAMIBIJA
. FILIPINI
  Uporabne informacije:
  Za koga:  
Takorekoč za vsakogar. Nenaporna tura za vse utrujene, ki bi sicer šli na dopust, ne bi pa ravno ves čas poležavali po plažah. In tudi prehudega avanturizma si ne želijo – idealno, Filipini so kot ustvarjeni za vas!
Napornost:
Fizično zmerno zahtevno potovanje, kjer tri dni tudi hodimo med plemenskimi vasmi hribovitega severa. Predvsem pa se gremo morske aktivnosti: plavanje, potapljanje, ničdelanje. A tega zadnjega bo res le za vzorec: dnevi so nabiti z dogajanji in smrtni greh bi bilo le ležati na pesku.
  Hrana:  
Odlična, občasno pa popoln razvrat! Malo spominja na svojo veliko kitajsko sosedo – predvsem pa se bomo na obalah posvetili razkošju morske ponudbe. Za zelo zmerno ceno! Da ne omenjam, kako je to verjetno najcenejša dežela na svetu za alkoholne dobrine.
  Spanje:  
Dragi hoteli z zvezdicami nas ne zanimajo. In na Filipinih to res ni potrebno: mali penzioni in popotniški placi so na zelo visokem nivoju, čisti, s tušen in vecejem, pogosto s klimo in pogosto prav idilični. Karkoli več bi bilo nepotrebno razmetavanje z denarjem.
  Transport:  
Nekaj nočnih avtobusnih skokov nam bo zelo prav prišlo – vozila so dobesedno razkošna, napol spalniki z vecejem, klimo, televizijo ... Med otoki uporabljamo potniške gliserje (spominjajo na avion), razno razne barkače, enkrat tudi ladjo – spalnik. Po mestih in na krajše razdalje pa so zakon džipniji – boste že videli, kaj je to.
  Podnebje:
Tropsko, marec je za potovanje najboljši mesec, suh in s temperaturami do 30 stopinj, voda okoli 27 stopinj. A tudi v tistih krajih se vremenu že meša in navadil sem se prav ničesar več zaprmej obljubjati.
 
Največje št. udeleženih:
16 + 1













   
 
Krasni otoki in krasno vse.
  
 
Odhod: začetek marca 2009, 20 ali 26 dni,
od pribl. 2000 evrov

Osem preverjenih popotnih diverzantov nas je šlo marca 2008 prvič na Filipine – takorekoč žrtvovali smo se, potovanje v neznano je bilo to. Domov smo se brez izjeme vrnili navdušeni – uf, res je bilo krasno! In sami ne vemo, kaj nas je tako zelo pritegnilo: riževe terase in plemenske vasi na severu so OK – a vse to smo že videli. Plaže so krasne in podvodni svet čudovit – ampak dobro, tudi to imajo marsikje drugje. In ljudje – kaj jaz vem, mogoče so pa ljudje: tako neverjetno nasmejani, prijazni, nevsiljivi – v bistvu skulirani do amena! Res, prav nemarno uživajo to svoje življenje. In tiste bele plaže ... pa plavanje s kitovci in z morskimi psi (da, prijazni so!) ... pa preklinjanje z motorjem skozi deževne hribe in najboljše polmetrske ribe sredi belega peska, pod palmo in na robu tropskega morja – za drobiž ... Filipini ponujajo ogromno! Pešačenje med plemenskimi vasmi, morsko eksotiko v vsej njeni popolnosti, raj za potapljače, popoln razvrat za gurmane in ljubitelje nočnega veselja. In ... ja, je reklo nas osem – JAAA! Hočemo še! Saj ne vemo, kaj nam je bilo tako všeč, ampak – mater je bilo prima! Filipini so potovanje, kjer ne morete zgrešiti. Do zdaj sem vsakomur, ki se ni mogel odločiti, kam z nami, predlagal Namibijo. Od zdaj naprej bo teže: Namibija ali Filipini. Ali pa morda niti ne bo tako težko ... vam je ljubša puščava ali morje?
 
IDEJA: naša filipinska tura je čudovita tudi za potapljače. Če še nimate izpita – verjemite, vredno ga je narediti. Program bomo (zmerno) prilagajali tudi številu potapljačev v skupini.

PROGRAM: Priletimo v mesto Cebu na istoimenem otoku – Filipine bomo odkrivali od juga proti severu. Noč v mestu, že naslednji dan pa se s potniškim gliserjem odpeljemo na jug, v Dumaguete na otoku Negros – od tam pa kar čimhitreje še bolj južno, na otoček Apo. Na mnogih zemljevidih ga sploh ni, zelo dobro pa ga poznajo potapljači – podvodni svet tam okoli je čaroben. A tudi če niste mojster za dihanje pod vodo, se pod vami že samo z masko odpre svet, da itak ni kaj dihat, tako je lepo. Istočasno pa je tudi ribiška vasica na otoku krasen cukr, kjer se vam lahko rahlo zazdi, kakšna so življenja v paradižu. Hotelček in potapljaški center sta čisto na robu vsega tega.
 
Tudi naslednja postaja bo morska: plaža Alona na otoku Panglao, čisto poleg otoka Bohol. Turistično solidno razvita bi bila silno primerna za poležavanje na belem belem pesku in tudi metanje v tisto turkizno vodo v bistvu ni slaba ideja – a kaj, ko ne bo časa! En dan se s čolnom zapodimo zjutraj med delfine, opoldne na potapljanje (maska in plavutke so povsem dovolj) v akvarij koralnega grebena, nazaj grede pa se bo spodobil piknik pod nekaj palmami samotnega otočka – zakaj že mu rečejo Virgin island? Zvečer poštene ribetine pod palmo, naslednji dan bi lahko bil »prosto v paradižu« oziroma zelo poln za potapljače, tretji dan pa se bomo z najetimi motorji zapodili v valovito notranjost otoka. Luškane vasice, riževa polja, hecni hribi, ki jim rečejo Chocolate hills in še marsikaj poleg. Punčke se boste na zadnjih sedežih lahko držale fantkov. Ali obratno.

Potem pa ponovno v Cebu in od tam z ladjo proti severu – skrajni jug največjega otoka Luzon je naš cilj. Ribiška vas Donsol je zadnja leta svetovna prestolnica kitovcev (whale shark), silno poštenih rib, razvlečenih tja do deset in več metrov na dolgo. A so povsem nedolžna bitja, le plankton jedo. Da, lahko plavate z njimi. Čisto čisto na blizu, le maska je povsem dovolj. Noro – verjemite, da je noro in veličastno. V ozadju pa se dviga vulkan Mayon, menda najlepši in najbolj matematično pravilen na svetu. In vsakih nekaj let tudi smrtonosen ...		  
 
Z nočnim avtobusom se bomo zatem potegnili do glavnega mesta. V Manili bomo tokrat le na hitro, ker se že zvečer in ponovno prek noči (avtobusi so razkošni napol spalniki) zapeljali na sever do mesteca Banaue sredi gora filipinskih Kordiljer. To bo povsem drug svet. Hribovska plemena so tu že pred dvema tisočletjema v negostoljubne strmine klesala prave ogromne božje stopnice – tako imenujejo riževe terase, menda najlepše in najbolj mogočne na svetu. Nekdanji precej živahno razpoloženi lovci na glave (brez glave ni bilo poroke ...!) so danes prijazni kmetje, ki nas bodo prek noči z veseljem prenočili v svojih kolibah. Tri dni bomo z lokalnim vodnikom in nekaj nosači hodili med vasicami, skozi deževni pragozd in mimo teras, kjer tetovirane mamce še vedno na roko posadijo vsako bilko riža. Brez skrbi, ne bo prenaporno, zagotovo pa lepo.

In potem – vrnitev v Manilo, kratek ogled mesta in na koncu prosto za nakupe in razvrat. Res je, Filipini so raj tudi za samske (in pogosto ne več mlade) bele moške – veliko takih bomo srečevali. A recimo, da nam to ni potrebno – čeprav nam kakšno pivo v lokalu primernega slovesa in v lepi mladi družbi zagotovo ne more postoriti hude škode. Brez skrbi, tudi (naša) dekleta bomo vzeli s sabo.
 
In to je – ne, to še ni vse. Vsaj ne za vse! Devetnajst dni poti je za nami in nekateri se boste morda res že morali vrniti domov – žal! Ostali pa gremo še za en teden v neznano. Otoka Palawan na skrajnemu zahodu arhipelaga (prek 7000 otokov premorejo Filipini!) na prvem potovanju v neznano nismo uspeli raziskati. Gremo tokrat. V neznano! A toliko že vemo, da je Palawan filipinski biser, ki ga ljubijo potapljači (koralni grebeni in cela japonska vojaška flota le 20 – 30 metrov globoko) kot tudi ljubitelji divjih in čudovito lepih plaž. Množični turizem se ga zaradi odmaknjenosti še ni uspel dotakniti. Šest dni si bomo vzeli za njegov severni in osrednji del. In bolje bo, da o njem ne vemo kaj veliko. Ker je prav odkrivanje neznanega nekaj tako lepega, da bi ga bilo škoda pokvariti ... Greste torej z nami na pot?

  
©besedila in fotografije zvone šeruga 041.655.580 I agencija stop spa 01.234.48.26 ali 27 I I oblikovanje nervoza?design