Uganda

Tri tedne med plemena in živali

UGANDA, odhod v začetku novembra 2013, ca 20 dni, 2500 € (vključeno VSE, rafting in gorile dodatna opcija), vodi Zvone

Pripis, 3. april: glede na število prijav vse kaže, da bo Uganda letošnja najbolj vroča destinacija. Srečali se bomo 11. junija in se, če ne bo hudega osipa, verjetno odločili za dva odhoda - okvirno začetek novembra ter 20. decembra (novoletna tura). In kateri termin bi zanimal vas? Več bo jasno po junijski predstavitvi.

KAJ? trije tedni s terenskimi avtomobili vzdolž ekvatorja, po zelo stranskih poteh med nomade savanskega severovzhoda, skozi hribovske vasice, buhteče doline, med zelena jezera, nacionalne parke in med krasne ljudi. Ter seveda med gorile. Program je narejen na podlagi treh dosedanjih potovanj, morebitne manjše spremembe in podrobnosti bodo znane do predstavitvenega srečanja tri mesece pred odhodom.

UGANDA, toplo osrčje Afrike

Štiri mesece sem se leta 2011z motorjem jagal prek Afrike, a me dolgo časa ni zares pritegnilo kaj zares novega, drugačnega, še ne videnega. Suha savana, presušene ravnice, po dnevih in tednih le še ponavljanje enakih vasi in ljudi. Potem, že povsem na koncu, pa je prišla Uganda in nenadoma je bilo vse drugače. Pokrajina se je dvignila na višino kilometra ali dveh. Se zgrbančila v nešteto hribov, dolin in zelenih planjav. Postala razkošno poraščena in z vsakim ovinkom drugačna, ljudje pa so se smejali na široko in mahali z rokami: hello, how are you?
V desetletjih po osamosvojitvi je Uganda sicer postala sinonim za vojne, norosti in pobesnele diktatorje. A od tega je že več kot dvajset let in dežela se z novimi energijami dviga v svežo prihodnost. Le da grozodejstva preteklosti še vedno ustvarjajo strah tam daleč v razvitemu svetu: a v Ugando greš … pa saj tam je vojna, ubili te bodo. Kar je sicer neumnost, ima pa tudi dobro plat: turistov v tej deželi skorajda ni. Sploh pa ne na njenih stranskih poteh, ki jih bomo odkrivali mi.
V letu 2012 smo jih prevozili in utrdili s prvima dvema skupinama. In vsi smo se stranijali: Uganda je biser. In tisti, ki pridemo med prvimi, dobimo največ.

 

Sem teleban in ne znam potegniti črte na zemljevidu - ampak več ali manj okoli in okoli Ugande bomo šli. Tri tedne s trpežnimi terenci.Novembra 2013 odhajamo v Ugando z našo tretjo skupino.  P   Program je že dokaj izbrušen, poznamo poti, ki niso prevozne in poznamo vasi, kjer nas bodo sprejeli s celonočnimi veselicami. Vseeno pa je ta tura primerna za ljudi, ki so pripravljeni tudi na avanturo, občasne improvizacije ter prilagajanja. Vendar ne bo prehudo: potovali bomo z lokalno agencijo, ki bo poskrbela za terenske tojote, voznike in potrebne vnaprejšnje rezervacije; se mi zdi, da so se na prvih turah veliko naučili od nas, ledino smo orali. Skrbelo jih je bolj ko mene - predvsem spanje po vaseh in stiki s plemeni. A so se na koncu tudi oni stranjali: Noro je bilo. In vse je teklo tako neverjetno gladko ...

Cena – kaj je vključeno? Takorekoč vse: letalske vozovnice s taksami, vizum, dvojno Coris zavarovanje, terenski avtomobili z vsemi stroški plus lokalni vozniki, spanje v kampih in hotelih, vsa hrana in pitna voda, vse vstopnine, lokalni vodniki (kjer bo potrebno), vodenje v slovenskemu jeziku. Če bo gneča s časom, pa si boste na vaških stojnicah nekajkrat iz svojega žepa za malico na hitro privoščili karkoli že. Ni namreč povsod restavracij za petnajst ljudi.
Ni vključeno: treking med gorile (ca. 380 €), ter rafting na Nilu (ca. 90 €) – po želji, ker poceni ni, Uganda pa je vredna svojega časa in denarja tudi brez goril. In napitnine lokalnim ekipam bodo tudi šle iz naših žepov, kot seveda prispevek v skupno blagajno za vesele skupne večere in noči. Vsega skupaj se bo nabralo za ca 70 €, če bomo veseli in ne vedno trezni. Sicer tudi manj. 

KRATEK PROGRAM - podrobnosti bodo znane nekaj mesecev pred odhodom

Priletimo v Kampalo, kjer nas čakata dva kombija, vsak za osem oseb. A brez skrbi, to so trpežna vozila s štirikolesnim pogonom, delana za afriška brezpotja. Šotori in kuhinjska oprema nas že čakajo, potrebujete le svoje spalne vreče in blazine za spanje. Prtljaga zadaj in na strehi. Vozijo lokalni vozniki, angleščina je v Ugandi uradni in splošno razširjeni jezik.

Že prvi dan se zapeljemo do Jinje, kjer iz jezera Victoria izvira Nil – rafting po divjih brzicah je  vrhunsko doživetje (po želji, 120 $ doplačilo), ki so ga vsi naši potniki toplo priporočili. Prvi dve noči v šotorih in ob lastni kuhinji, da še v civilizaciji preverimo, če vse štima. Zatem zapeljemo na savanski severovzhod vzdolž kenijske meje, na področje nomadskega plemena Karamodžong. Tovrstnega (kulturnega? plemenskega?) turizma Ugandci sicer še ne poznajo, a smo jih z lahkoto prepričali. Čeprav jih imajo v Kampali za nevarne divjake, so bile naše noči med nomadi noro enkratne - takih veseljakov res še nisem srečal! Le kaj veliko spanca med njimi ne pričakujte, cela vas bo verjetno do jutra plesala okoli vaših šotorov. 

 

Teh krajih lahko kadarkoli dežuje in celo glavne ceste postanejo neprevozne. Vzeli si bomo dan za rezervo, lahko ga prespimo tudi v blatu sredi gmajne ... verjetno ne bomo edini! Naslednja postaja pa bo Gulu, kjer se je lokalna vojna končala šele pred šestimi leti. Veliko nam bo o tem lahko povedal misijonar Danilo Lisjak, ki že triindvajset let dela v Afriki; njegove izkušnje z vojnami so žal zelo bogate. Kako je videti misijon, kakšne so njegove zgodbe, kako živijo ljudje, ki jih zares pozna? Za en dan se bomo ustavili pri njem, vesel je domače družbe (in klobas). Veliko nam bo lahko povedal - pravo podobo Afrike sestavljajo številne zgodbe zelo različnih ljudi in resnic. 

Večino časa bomo potovali med odmaknjenimi vasmi. Da, in tudi deževalo bo, v ekvatorialnih tropih smo.
Peš med nosoroge - si upate?

Uganda je relativno majhna, velika za deset Slovenij. Nadaljujemo v Murchison nacionalni park na bregu jezera Albert, za njim se že razprostira Kongo. Sloni, žirafe, levi, povodni konji, krokodili in vožnja z malo barko po Nilu do slapov … ugandski parki niso slavni in tudi ne polni živali kot v sosednji Keniji, imajo pa v sebi še vedno tisti izvirni pridih prave afriške divjine ter pristne odmaknjenosti nekam na konec sveta – in ne le turistične atrakcije, kjer se okoli enega leva zbere deset džipov.

Nedaleč od parka pa se bomo v Ziwi, zavetišču za nosoroge, sprehodili med pravimi, divjimi nosorogi. Na varni razdalji, a ta je včasih lahko tudi le deset metrov. Peš! Kdo cvika?

Uganda je zelena in hribovita. Zaradi višine so tudi temperature prijetne. Prihajamo v hribovito zeleno pokrajino na višini 1500 metrov, proti vzhodu pa se dvigajo vulkanski vrhovi Ruvenzorija. Luninih gora. Cesta bo razbit makadam … včasih v dežju morda neprevozen?? Peljali bomo proti jugu in spotoma prespali v katerem od malih hribovskih mest. Smer poti bomo določili glede na trenutno prevoznost cest, a verjetno bomo po vožnji skozi Queen Elisabeh park ter po  hribovskih kolovozih zapeljali kar med gorile

 Tukaj so doma, precej visoko v vulkanskih džunglah in za njih se je treba potruditi. In zelo pošteno plačati: 500 dolarjev (ca 380 €) za obisk pri njih doma; po želji, kdor si to lahko privošči in dovolj močno želi. A vsi, ki smo bili med njimi, smo bili navdušeni. Le nekaj goriljih družin je že prilagojenih za tovrstne obiske - ne zbežijo in ne napadejo! - največ šest ljudi dnevno na družino. Z lokalno ekipo in po nekaj urah pešačenja skozi pragozd bomo lahko sedeli le nekaj metrov stran od ogromne človekove žlahte in občutek je gotovo fantastičen. 

Zdaj pa zelo prijazen zaključek poti. Hribovita zelena pokrajina na skrajnemu jugozahodu dežele skriva hribovske lepote in številna jezera. Bunyonyi je s svojimi otočki menda najlepši v Ugandi, tako trdijo. Dva dneva si bomo privoščili tam – a to ne bo poležavanje na plaži. S kanuji bomo zaveslali med otoke, se na drugi strani peš zapodili v hrib, obiskali spotoma eno zadnjih pigmejskih naselij na tej strani Afrike in prespali v eni od hribovskih vasic. Za brezhibno organizacijo ter lokalne nosače in vodnika bo poskrbel naš Miha Logar, ki že deset let živi tam, med drugim se gre turi turizem in zadevo temu primerno obvlada. 

Potem pa nas čaka le še dan vožnje do Kampale ... ampak to še ni vse! Naš hotel je povsem v centru mesta in sosednja ulica slovi po zelo živahnemu nočnemu življenju ... da, tudi alkohol in dame dokaj sumljivega slovesa se tam v obilju konzumirajo. Bomo preverili,lepo po pameti, ob pečeni kozi, obilju džin tonika in z mizami na pločniku. Pa naše punce bomo tudi s sabo vzeli, brez skrbi. Že zaradi pameti!

 

In to je to - a gremo skupaj??!

NEKAJ OSNOVNIH INFORMACIJ:

 

xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx

 

Transport: terenski kombiji Toyota Hiace s štirikolesnim pogonom ter prostorom za 8 + 1 oseb. Prtljaga na strehi, vozijo lokalni vozniki.

------------------------------------------------------------------

Napornost: večina potovanja je fizično nezahtevnega, v povprečju se bomo nekaj ur dnevno vozili, nekajkrat lahko tudi ves dan.  Fizično zmerno zahtevna sta treking med gorile (doplačilo) ter dvodnevni treking na jezeru Bunjonji: 4 – 5 ur lagodne hoje na dan.

------------------------------------------------------------------

Hrana: prvih pet dni in občasno tudi kasneje bomo v plemenskih področjih pogosto kuhali sami (brez skrbi, obvladamo!). Kjer bo mogoče, pa bomo jedli v lokalnih restavracijah. Pogosto začudujoče dobro, včasih pač v redu za želodec napolnit. Ni gurmanska tura, a tudi kulinarično povsem užitkarska.

------------------------------------------------------------------

Spanje: predvidoma 7 - 8 x v šotorih (priskrbljeno), ostalo v lokalnih hotelčkih, vaških prenočiščih ali stalno postavljenih šotorskih kampih. Načeloma prijetni in čisti kraji, seveda pa ne obljubljamo razkošja.

------------------------------------------------------------------

Podnebje: Uganda leži na ekvatorju, dež in sušni dnevi se izmenjujejo brez zanesljivega reda. Prvih nekaj dni bo vroče (do 40 stopinj), zatem zaradi hribovitosti prijetno sveže. V primeru hudih nalivov in neprevoznih cest bomo razmeram morda prilagodili tudi program.

------------------------------------------------------------------