Etiopija

Ljudje iz neke druge galaksije.

ODHOD 5. avgusta, 15 dni, 2100 € (vse vključeno, vodi Džordži. Pohitite s prijavami, predstavitev pri Micki 17. maja

Za obširen program in sveže informacije pišite na zvoneseruga@siol.net

Ljudje iz neke druge galaksije - Etiopija se je v zadnjih nekaj letih razvila v tisto res pravo in polno afriško turo, ki jo z lahkoto priporočimo vsem. A ta »vsem« je tokrat vseeno dokaj ozek pojem: v resnici je namreč primerna le za trpežne avanturiste, ki jih privlači popolna drugačnost in so v njenem iskanju pripravljeni tudi kaj potrpeti: vročino juga, dolge ure v prašnih džipih, spanje v družbi komarjev, ples z domačini ob ognju in pečeni kozi dolgo v noč ...

Nagrada za trud pa je gotovo najbolj neverjeten plemenski predel afriške celine, kjer je atomski vek enaindvajsetega stoletja marsikje čudno, nedojemljivo daleč odmaknjeno ozvezdje. Hamerske lepotice golih prsi so še vedno oblečene le v kozje kože, svojo ljubezen do bratov pa dokazujejo z bičanji. Karo so umetniki, katerih platno so njihova lastna telesa. Okrogli diski, ki si jih mursijske ženske vstavljajo v spodnje ustnice, pa so na meji še verjetnega. A povsem drugačen čas žal prodira tudi v te kraje, s šolami, misijonarji, GSM signalom. In s turisti. Poti nazaj ni več – lahko se le trudimo doživeti in se od njihove drugačnosti učiti, preden jo uničijo hitrejši od nas.

OKVIRNI PROGRAM:

V Adis Abebi nas bodo čakali trpežni tojotini LandCruiserji ter lokalna ekipa voznikov s kuharjem in našim preverjenim vodnikom Osmanom na čelu. Že prvi dan se odpravimo na tisto pravo: trinajst dni odkrivanja plemenskega juga dežele! Pot nas bo najprej vodila po planoti in skozi dolino Velikega tektonskega jarka do jezera Chamo z njegovo impresivno zalogo krokodilov ter povodnih konjev.

Prva noč vas čaka v hribovski vasi plemena Dorze z večernim plesom ob ognju – hej, kako se znajo ti ljudje vedno znova razživeti! A tisto pravo pride šele povsem na jugu dežele, ob meji s Kenijo. Dolina Omo, velika za dve Sloveniji, velja za valilnico nekaterih najbolj neverjetnih in tradicionalnih afriških plemen. To so kraji (in to celo v Afriki ni več tako običajno), kjer ženske z ogromni diski v spodnji ustnici še kažejo gole prsi, moški pa so pogosto (in dobesedno) oblečeni le v avtomatske pušče z verigo nabojnikov okoli vratu. Medplemenski spopadi za črede in pašnike so marsikje način življenja.

A še vedno redki turisti na srečo nismo del te folklore – prinašamo jim le drugačnost in denar. In vmes kakšno res dobro veselico. Poznamo te kraje in ljudi, namesto v hotelu ali kampu bomo svoje šotore, kadarkoli bo le mogoče, postavili na robu njihovih vasi in z njimi plesali dolgo proti jutru. Spotoma bomo naleteli na nekaj živopisanih plemenskih tržnic, z nekaj sreče morda tudi na katero od njihovih ceremonij.

Naš cilj ni doživljanje nekakšne folklorne kopije – iščemo original! In brez skrbi, preverjeno odličen etiopski kuhar bo ves čas z nami in ne boste verjeli, kako dobro je mogoče jesti sredi afriškega ničesar. Pa tudi nekaj lokalnih restavracij vam zagotovo ne uide.

Štiranajsti dan se vrnemo v Addis Abebo in si popoldne na hitro ogledamo mesto z največjo tržnico na afriški celini vred. Potem pa še zadnja večerja – in domov, ni drugega!

Gotovo bomo plemenski jug Etiopije še kdaj združili s planotami in idiličnimi vasicami povsem drugačnega severa – v tem primeru bo tura dolga 20 dni. A v letu 2011 vam raje pokažemo le koncentrat najboljšega, kar dežela lahko ponudi – južno drugačnost torej! Ker vemo, da ni le denar zlato. Tudi čas – dva tedna časa – je mnogim komajda še dosegljivo bogastvo.

Džordži s svojo novo punco, med Hamerji. Letos bo baje čez bike skakal ...

In kdo je DŽORDŽI, vaš vodnik? Brez skrbi, glede tega sem pa zelo izbirčen; če bi dobri vodniki (za moj način dela!) rasli po drevesih, bi bil jaz zdaj velik in bogat. Tako pa se tega posla lahko polotijo le moji dodobra in na mnogih turah preverjeni sopotniki. Kje vse je že bil z mano Kraljev Gregor? Dvakrat na divji Zahodni Papui, v Namibiji, Keniji, na Filipinih (tudi kot vodnik, zelo pohvaljen!) v Indiji in seveda v Etiopiji. Krasen poba, za štose, družbo in celo neke globoke sledi kmečkega intelektualca se v njem nazirajo - rad kaj pametnega pove. Pa čebričke obvlada, v nulo!

Skratka: nč bat, dec kot se spodobi!

Poglejte si tudi dva etiopska odlomka v VIDEOGALERIJI! Zakaj si ženske pri Surmah in Mursijih vstavljajo krožnike v spodnje ustnice? In zakaj jih pri Hamerjih pretepajo - pa še prosijo za to!?

Oglej si celotno galerijo »

In kaj pravijo o Etiopiji naši sopotniki? Leta 2005 je bilo to - od takrat naprej je vsako leto le še boljše.

Etiopija: čudovita, edinstvena, umirjena, polna lepih nasmehov in prijaznih ljudi.

Zvone, in čemu sem bil tokrat že tretjič s tabo? - ker vem, da bom v dobri družbi -ker vem, da bom v tistem kratkem času s tabo videl bistveno več kot bi v lastni režiji - ker mi ta potovanja ponudijo bistveno več, kot jaz lahko plačam - ker me zanimajo ljudje, ne pa bazeni ob hotelih - ker s tabo, pa čeprav samo za trenutek, lahko zaživimo tudi mi njihovo življenje - ker je vsako potovanje ena velika izkušnja, ki te za vedno spremeni.

In ko so mi sodelavci po vrnitvi domov rekli, naj prinesem pokazat slike, sem jim lahko le odgovoril: to ni isto, tako pot morate doživeti. Pa čeprav se boste po njej počutili zbegano in z glavo polno vprašanj brez odgovorov. A to je pač cena iskanja.Marko, markomiljavec@guest.arnes.si

Vtisi so se končno malo polegli ... a bilo je noro, nepozabno, skoraj preveč popolno (kar je povedala tudi solzica ob slovesu). Dobra družba in lepa narava – a kar je najbolj pomembno: prečudoviti ljudje.

Vsa ta slikovita plemena, nežni in topli dotiki rok, iskrice v očeh in iskreni nasmehi ... a istočasno potovanje v neznano z vsem, kar spada zraven, polno dogodivščin in izkušenj »direkt v žilo«.

V življenju imamo malokdaj priložnost, da pozabimo vsakdanje nepomembnosti, zato mi tovrstna doživetja vedno znova pomagajo, da tudi doma z drugačnim pogledom opazujem svet in ljudi okoli sebe. Bi šla še enkrat? Absolutno! Kot je rekel Zvone: tura da gate trga! In vesela sem, da sem bila lahko del ekipe. Kristina, kristinakogej@email.si

Utrinek iz dnevnika:
Letim proti domu; sama sebi se zdim grozna, ker ga niti za trenutek nisem pogrešala in ker mi je tako vseeno za tisto drugo življenje, h kateremu se vračam.... Ce sem poštena do sebe - potovanje me je odneslo krepko iz začrtane smeri.

Toliko časa sem imela samo zase ... in na začetku niti vedela nisem, kaj naj z njim. Čisto izgubljena sem bila, otopela, že dolgo nisem več znala najti stika sama s seboj. Preutrujena sem se odpravila na pot in prav ničesar nisem pričakovala. Če bi mi kdo v Londonu rekel, da gremo domov, bi šla z lahkoto ... a ko sem končno odklopila vso nepotrebno kramo, ki sem jo nehote vzela sabo na pot, sem šele opazila, kakšni sončki me obdajajo. Ena sama pozitiva!Zdaj vem, da je bila pot zadetek v črno! Afrika ima svoj čar, če priznam ali ne. Rada jo imam, najbrž zato, ker v tistem brezkončnem času vedno znova najdem sebe... Ko jaz postanem zares jaz, ko se zablešči moja duša, ko je vsak pogled iskren in objem topel... joj, kako je mene zadelo!!!Urška, urska.stimec@lju.rep.admin.ch

Plemenski jug Etiopije je prava stvar za še tako zadrgnjeno in razvajeno popotniško dušo. Pesek, vročina in obrazi, ki mi kar ne gredo izpred oči. Ko se sedaj prebijam skozi gore posnetkov, se še vedno od srca nasmejim nad Mursiji. Tako zelo drugačni so – spomnim se ženske, ki ni ravno sijala od lepote, obraz si je premazala s pepelom, na vrh glave pa nabila navzdol obrnjeno kravje rogovje.

Pa toplega materinskega prizora doječe matere, idilo je malce kvarila le ogromna glinena plošča, ki jo je ženska nosila v spodnji ustnici in kalašnikov z dvojnim okvirjem za vratom. In tudi sever dežele, čeprav bolj umirjen in lagoden, je bil krasen. V živo skalo vklesane cerkve Lalibele so kot izgubljene v času in prostoru. Čista desetka pa se mi je zdel treking po nacionalnem parku Simien.
Svež višinski zrak, kampiranje tri kilometre in pol visoko, prijazne vasice in pregrešno lepi razgledi na razbrazdano dolino daleč nekje spodaj v prepadih. Vse skupaj začinjeno s tropi pavijanov, večeri ob ognju, dobri družbi in veselem čebričku ... pa naj še kdo reče, da je januar mrzel in turoben mesec!
Peter, peter_erzen@yahoo.com

Ko sem se vrnila iz Etiopije, mi je mami zastavila vprašanje: " Ali imaš sedaj končno dovolj?" Kakšno vprašanje?! Ker moji možgani že delajo kalkulacije z dodatnimi možnostmi dopusta, idej za popotovanja pa nam ne bo zmanjkalo, kajne da ne?! In zakaj me vedno znova vleče stran, nekam daleč v neznano in to prav z Zvonetom, že tretjič?!

Zato, ker so to popotovanja v kraje, kjer se življenje odvija drugače, kjer ni pomemben čas, ampak doživetja. In kjer se ljudje nasmejejo, ker tako čutijo, kjer ni tekmecev, ampak smo vsi samo preprosto ljudje. Želja po spoznavanju neznanega ti zleze pod kožo. In zato, draga mami, je moj odgovor: "Ne, nimam še zadosti!" Pa na snidenje na naslednji rajži. Jana, jana.knific@gzs-dd.si

Trenutno stanje po enem tednu doma: še vedno sem tam nekje med vsemi tistimi ljudmi, katerih iskrice v očeh in nasmeh večno dobre volje me je za vedno zaznamoval. Hihitanje, otroški smeh, sramežljivost ob prvem srečanju – vse to se kaj hitro spremeni v eno samo veliko rajanje. Doma pa trešči vame ves gnev mimoidočih, ki jim zamrli pogledi premnogokrat ne sežejo dalje kot do konice njihovih nosov. In si rečem: "Čimprej kar se da daleč, spet nazaj tja dol!!" Kjer je vsak dan prekratek, kjer ura teče neprimerno hitreje kot doma in kjer te tok energije kar izstreli med ljudi in naravo. Že res, da sem spet doma, prisiljena početi stvari, ki so mi bile včasih v veselje, danes pa mi na obraz prikličejo le še reven, kisel nasmešek. Ampak se uščipnem ... in se spomnim, zakaj vse to sploh počnem. Da me bo kar čimprej spet lahko zajel val topline in iskrenosti tistih "drugačnih", pa meni vendarle tako bližnjih ljudi. Zvonko & Co. - hvala vam! Krasni ste! Pa še kdaj. . .!!!Alenka, alenka.rozman@spedicija-goja.si

Ob Etipiji ostajam nekako brez besed.V meni se je zasidrala in noče ven. Nekako sebično jo hranim v sebi - vsaj zaenkrat. A vseeno: jug je bil kot pregrešno pestra in dobra pojedina - s prigrizki, sladkimi in grenkimi aperitivi, kruhom, juhicami, toplimi in hladimi glavnimi jedmi ... Sever? Lalibela - še ena jed na prepoln trebušček; če nisi pozoren, ti lahko postane slabo. Simien?! Eee,ta je bil pa omamen. Čaroben posladek, ki sem ga zaužila z vso sladkosnedostjo, ki jo premorem. Hvala za še eno nepozabno, doživeto potovanje. In, Zvone, upam, da boš še kdaj iskal neke nove poti, skrite in še nedotaknjene (ali vsaj ne preveč) kotičke in ljudi ... z veseljem ti se bom pridružila. Mira, mira.grobovsek@btc.si

PLEMENSKI JUG ETIOPIJE. Mi in oni skupaj.

Oglej si celotno galerijo »

Zemljevid poti (glejte le pot južno od Adis Abebe - letos bo delno razširjena):

View Etiopija in a larger map

Napornost:

fizično nezahtevna tura, hodimo le malo. Zaradi dolgih in napornih voženj, vročine ter kulturnih šokov pa je potovanje hujša psihična preizkušnja. Kdor meri kvaliteto potovanja s številom hotelskih zvezdic, bi znal imeti težave s sabo. In drugi z njim!

Hrana:

Občasno jemo v lokalnih restavracijah (povsem v redu), na celi poti pa imamo s sabo odličnega lokalnega kuharja, ki zelo dobro pozna zahodnjaški okus. Etiopija sicer ne velja ravno za gurmansko destinacijo, a pogosto boste presenečeni ...

Spanje:

Lokani hoteli so povsem v redu, brez zvezdic, a (relativno) čisti ter običajno s tušem v sobi; v najcenejše luknje vas pač ne vodimo. Za spanje po vaseh ali v gmajni imamo na voljo šotore za dve osebi z blazinami, potrebujete pa lastno spalno vrečo.

Podnebje:

zaradi bližine ekvatorja dokaj nezanesljivo, a načeloma je avgust suh mesec. Možne krajše padavine, v primeru neprevoznih cest bomo temu prilagodili program. Temperature na planoti okoli 25 stopinj, teden dni na jugu pa bodo dnevne temperature okoli 35 stopinj Celzija.

Transport:

Trinajst dni imamo na voljo trpežne terenske tojote LandCruiser z lokalnimi šoferji. Niso najnovejši modeli in klima dela ali pa ne dela - a to je Afrika!