Borneo

Borneo je nekaj posebnega...

Odhod 2012: konec maja, 19 dni, pribl. 2600 €, vse vključeno. Vodi Zvone

Za obširen program in informacije pišite na zvoneseruga@siol.net 

Po dolgemu letalskemu skoku prek Jakarte na Kalimantan (kot se imenuje indonezijski del otoka Borneo - manjši severni del pripada Maleziji) se bo potovanje zares začelo šele v nacionalnemu parku Tanjung Puting na jugozahodu otoka. Na svetu ni boljšega kraja za opazovanje orangutanov. In ne boljšega načina, da zelo na hitro pozabimo stresno življenje na drugi strani sveta. Z lastno barko (ali dvema: max. 8 oseb na plovilo) se bomo za dva dni po ozkih pragozdnih rekah spustili v pragozd. Trikrat se bomo sprehodili v džunglo in se v času vsakodnevnega hranjenja lahko povsem približali 'gozdnemu človeku'; mnogi med njimi so bivši ujetniki in torej vajeni 'pravega' človeka, povsem divji pa ostajajo više v krošnjah. Noči bomo preživeli pod visečimi mrežami na palubi bark, med opicami in sredi simfonije pragozdnih glasov. Brez skrbi, tudi kuhar bo z nami.

Naslednja dva dneva bomo preživeli v okolici mesta Banjarmasin na jugu otoka. Vaška idila s kolibami na kolih in vodnimi bivoli, ki vsak večer priplavajo s paše na svoje domove. Nobene idile pa ne bo na diamantnih poljih Martapure, na katerih okoliški kmetje v ogromnih kupih peska že generacije dolgo iščejo dragocena zrnca. Blato, voda, znoj, vročina – a kljub temu prijaznost in večni nasmehi, ki nas bodo spremljali vso pot: Hello, mister, hello … S čolnom se bomo zvečer zapeljali po številnih kanalih in rečnih pritokih mestnega obrobja; vse življenje se dogaja na vodi, koliščarska naselja so dom tisočerim ljudem, plavajoča tržnica na reki pa je njihova največja trgovina. In prav nič od tega ni turistična atrakcija, vse se dogaja zares in večni nasmehi in prijaznost do tujcev postajajo z vsakim dnem bolj čudovit nadstandard tega potovanja.


Ponovno letalski skok proti severovzhodu, v Samarindo. Od tam pa z manjšimi čolni (za 3 – 4 osebe) po reki Mahakan in njenih pritokih proti notranjosti otoka, do vasi vdolž reke in skozi plavajoča ribiška naselja sredi jezera. Vse se dogaja na vodi, na ozkih pragozdnih prehodih pa v krošnjah nad nami skačejo opice. Morda bomo imeli srečo in v vasi domorodskega plemena Dajak naleteli na šamansko ceremonijo. Nazadnje smo celo noč plesali in klali peteline ter prašiče, vse za ozdravitev bolnega vaščana. Spimo v preprostih lokalnih prenočiščih ali na tleh vaških kolib. Iščemo pristno življenje, ne razkošje hotelskih sob.

A napredek prihaja po rekah in v večini vasi že imajo satelitske antene in mobitele – da, tudi signal bo! In zato se bomo v naslednjih dneh odpravili v neznano – cena te male ekspedicije bi bila le za enega človeka previsoka in torej krajev ter ljudi, ki jih bomo iskali, tudi jaz ne poznam. A Rusdy, naš lokalni vodnik, mi je razlagal, da je bil pred tremi leti med nomadskimi Dajaki plemena Punan, ki še vedno živijo tradicionalno življenje globoko v džungli. Ne, turisti ne hodijo med njih, eni prvih bomo. Resnično? Ne vem in zato bomo preverili. Iz Samarinde letimo na sever do mesta Berau, od tam s čolni en dan globoko v džunglo, zatem dva ali tri dni daleč peš, na koncu ponovno s čolni na obalo. Brez skrbi, lokalni vodnik, kuhar ter nekaj nosačev bodo z nami. Spimo v šotorih ali v dajaških naseljih – nekateri menda še vedno živijo v jamah.

In zdaj – dopust, zaslužili smo si ga! Slabo uro daleč od obale leži otoček Derawan. Z ribiško vasico, belo plažo okoli in okoli in z nekaj bungalovi za turiste. Tri dni bomo ostali tu. A brez skrbi, ne bo zabušavanja; že drugi dan se bomo zapeljali na nekaj sosednjih otokov in plavali med milijoni meduz – ne, te ne pikajo! – z nekaj sreče pa tudi z veličastnimi mantami. Vsekakor pa bodo koralni grebeni ponudili razkošje še marsičesa drugega. Zelo bogato razkošje! Dan zatem pa bo končno prost za poležavanje in plažo. Potapljači z izpiti ga lahko izkoristimo za nekaj spustov z jeklenkami v bolj konkretne globine.

Za konec pa dolg skok; z dvema letoma se bomo prestavili na rajski Bali. Po umirjenosti in popolni ekskluzivi Bornea se bo komu morda tudi zazdelo, da 'rajski' brez škode lahko postavimo v narekovaje. A popolna drugačnost in gneča turistične razprodaje je prav tako in gotovo zanimiva in za konec nam bo dobro delo nekaj prave nakupovalne mrzlice (ne, na Borneu spominkov ne poznajo – za koga?!!) in dobra veselica ali dve. Predvsem pa: za en dan se bomo z avtobusom zapeljali po najbolj stranskih in osamljenih otoških poteh. In šele potem verjeli, da je otok tudi v resnici rajski. Zatem pa le še domov, ni drugega.

In to je to – zdaj pa: si upate z nami na pot??

GALERIJA V DELU, A NEKAJ FOTK BOSTE ŽE NAŠLI V NJEJ. Več v fotkarnici desno, ki pa se zaradi prenosa s stare strani krega z besedilom. A ne obupat, v džungli tam dol bo še huje!

Oglej si celotno galerijo »

Zemljevid poti:

Poglej večji zemljevid poti po Borneu.
 

Podnebje:

Povsem na ekvatorju smo, zanesljive razdelitve med sušno in deževne dobo ni. A junij je načeloma suh mesec. Bo pa vroče in vlažno, trideset stopinj in več. Peš in v džungli človek lepo zašvica, a tega bo le za kake tri dni.
 

Transport:

Borneo je velik, pragozdne ceste marsikje komajda prevozne. A na srečo so tu zelo dobre in moderne letalske povezave. Poleg glavnega leta nas čaka predvidoma osem lokalnih skokov – verjemite, volje vam bo pol ure v zraku, kot dvajset ur med luknjami! Tri dni med orangutani bomo imeli lastno ladjico ali dve (max. 8 oseb, spanje na palubi, kuhar z nami), na rekah bomo najemali dolge motorne čolne (3 – 4 osebe), vmes pa nam bodo pomagali taksiji ali najeti avtobusi. Večino časa bodo z nami tudi lokalni vodniki.
 

Hoteli:

Kot vedno: zvezdice in šminkeraj nas ne zanimajo. A kjer je le mogoče, se držimo solidnih lokalnih prenočišč s kopalnico in klimo; glede na soparne noči to ne bo velik greh. A vam seveda ne uidejo tudi preprosti losmeni z ventilatorjem in čebrom vode, nekajkrat pa bomo spali pod mrežami na tleh vaških kolib, ladjice ali v šotorih sredi džungle.
 

Hrana:

Zelo solidna z močnim kitajskim pridihom. Lokalne restavracije, na barki in v džungli bomo imeli s sabo kuharja, nekajkrat pa boste prosti tudi za lastne kulinarične izlete v neznano. Večina hrane je vključena, le nekaj večernih obrokov prepustim vašim kulinaričnim iskanjem. In občasno boste na letališčih ali v mestih sami poskrbeli za improvizirano kosilo. Brez skrbi, pri roki in zelo poceni – krasna župca na štantu za pol evra! Ne, v enem mesecu nikoli nisem imel driske!
 

Zdravje:

Kljub ekvatorialni legi je na otoku začuda malo malarije. A se ne bomo heceli: preventivne tablete so toplo priporočene, resni svetovni popotniki imate v sebi gotovo tudi že zaščito proti raznim hepatitisom. Obveznih cepljenj ni.