Nekam Daleč

Kratek pregled potovanj:

kam, kdaj in zakaj

to vas bo zanimalo

reportaža

vodniki

pisma sopotnikov

natisni


	. ETIOPIJA in KENIJA . KENIJA . ETIOPIJA . INDIJA . IRIAN DŽAJA . NEPAL . NAMIBIJA . FILIPINI

Nikoli nisem potoval povsem le za svoje veselje. Skozi poklic svobodnega novinarja in fotografa sem najlepše spomine in najmočnejše trenutke vedno znova podajal naprej. A besedilo in fotografija sta le zelo omejen način dojemanja resničnosti, le vonj nečesa obstoječega, a skoraj ... nedosegljivega? A svet je resničen, puščave so tam in pragozdovi tudi - predvsem pa so v njihovi neverjetni drugačnosti resnični ljudje. Mnoge med njimi poznam osebno, moji prijatelji so. Do drugih poznam poti in načine, da nas bodo sprejeli medse, v svoje kolibe in v krog okoli ognjev.Lahko jih obiščete. Tri desetletja že potujem in najboljše iz vsega tega časa sem združil v majhen šopek zelo drugačnega spoznavanja sveta. Si upate z mano na pot?

Potovanja v letu 2009 – kam, kako, za koliko - (objavljeno sredi novembra 2008)
Preverite predstavitve potovanj Pri Micki ... več ...
Malo me spet srbi. Težko bi sicer rekel, da v letu nula osem nisem imel nič od življena. Ali od potovanj. Januar v Keniji, februar na Filipinih, april v Indoneziji, junij v Namibiji ... kje vse že potem? Ampak to ni povsem isto. Uživam na teh poteh v vlogi vodnika, kaj novega pa na njih res že težko odkrivam.
In me torej vleče spet po svoje. Ne samo zaradi potovanj – celo bolj zaradi kamere. Knjige, reportaže, potopisi ... vse to sta že rutina in prežvečenost, v katerih mi vse bolj primanjkuje svežega izziva. Kamera in snemanje televizijskih dokumentarcev pa ga ima, obilo. Skupaj z Nejo se trudiva, da bi katero od televizij prepričala v sodelovanje. Na račun tega pa se bo poleti nekaj malega spremenil tudi program odhodov v letu 2009.
Kot že veste: v naše cene je vključeno VSE! Predvsem pa so (razen za prva dva odhoda) le informativne, trenutno še enake lanskim. Dokončno pa bodo znane, ko bomo imeli na voljo tudi sveže cene letalskih vozovnic in še česa.

ETIOPIJA S KENIJO, naslednji odhod verjetno šele januarja 2011, (naslednje leto odpade). Naša najdražja tura je to, a drugače ne gre – resna avantura med nekatera najbolj odmaknjenih afriških plemen bo to, z džipi, lastnim kuharjem, lokalnimi šoferji. Tri tedne živimo v gmajni, dihamo prah, kolnemo vročino in kampiramo na robovih nomadskih vasi. Za trpežne ljudi, ki znajo tudi potrpeti, predvsem pa obvladajo sožitje v skupini. Trenutno (sredi novembra) sta na voljo še dve prosti mesti – pohitite!

FILIPINI, naslednji odhod: sredi februarja 2010! 19 oz. 25 dni, od pribl. 2300 evrov, vodi Gregor. Naša nova tura je to, ki pa je očitno padla na zelo plodna tla – obe turi sta že pet mesecev pred odhodom polni. Ker pa lahko pride še do kakšnih sprememb, sprejemamo prijave za čakalno listo.

NAMIBIJA, odhod 24. aprila, 18 dni, 2300 evrov, vse vključeno, vodi Zvone. To bo nekaj novega. Ne Namibija, to še zdaleč ne – a namesto prvotno objavljene Indonezije odhajamo tokrat za prvomajske praznike na jug Afrike. Predvsem pa bo tokratna Namibija za šest dni krajša kot običajno (spustili bomo Kalahari in Bušmane). Kar pomeni, da si jo bodo končno lahko privoščili tudi tisti, ki jim življenje bolj kot denar krojijo čas in prosti dnevi. To bo edina Namibija v letu 2009 – običajna poletna družinska verzija žal odpade. Ker se bomo vsi trije – Neja, Zvone in Hine – takrat potepali nekje čisto drugje.

INDONEZIJA Z IRIAN DŽAJO, odhod 28. junija, 24 dni, 3000 evrov (vse vključeno), vodi Hine. Tokrat smo naredili zamenjavo z Namibijo, ki gre običajno na pot v tem času. Ker je kup naši starih potnikov, ki lahko gredo po svetu edino v času poletnih dopustov. In so že bili v Namibiji, ne pa še na Irianu. Seznam prijavljenih je že prijazno dolg in torej pohitite.

IRIAN DŽAJA, ponovno – z Nejo odhajava tja dol okoli 20. junija, s kamero. Za šest do sedem tednov, do konca in naprej! Načrtujeva dve resni ekspediciji, dva tedna med hribovska plemena sredi otoka, približno tri tedne skozi džunglo na jugu. S sabo vzameva še dva zelo trpežna. In preverjena! Delimo stroške, a teh zagotovo ne bo manj od 4000 evrov po osebi. Na pol poti se srečamo s Hinetovo skupino – možna je torej kombinacija le ene od najinih ekspedicij, ostalo s Hinetom na turi za stare mame ... ups – hecam se, jasno! Kdo si torej upa z nama med ... da, dobesedno med ljudožerce, da poenostavim razlago. A so krasni fantje, nekaj jih že poznam.

KENIJA, odhod 9. avgusta, 21 dni, 2500 evrov (vse vključeno), vodi Neja. Naše preverjeno potovanje, za katerega je šefica Neja že pravi mali strokovnjak – njeni lanski potniki še vedno vsi po vrsti vriskajo od navdušenja. Enajst dni s safari kamionom skozi nomadska področja na puščavskem severu dežele, zadnjih pet dni pa boste doživeli zelo drugačen morski dopust na otoku Lamu in tam okoli. Luškano!

JEMEN septembra, le kot ideja za letošnje potovanje v neznano – ker sem slišal že veliko lepih stvari o njem in bi ga končno rad videl. Vabim predvsem svoje stare potnike, da sestavimo diverzantsko ekipo treh džipov. In če vas bo na hitro dovolj, se ga lotim in gremo – zakaj pa ne!?

INDIJA, odhod 19. oktobra, 21 dni, pribl. 2200 evrov (vse vključeno), vodi Neja. Ni kaj dodati – tura, ki je naša stalnica in Neja, ki je še vedno zaljubljena v to deželo. Kar je na tej poti ključnega pomena. Ker če vodič ne ljubi Indije, jo bo težko kdorkoli drug. A doslej so jo še vsi. Vzljubili. Nejča, pa ti si čudežni otrok!

NEPAL, odhod 10. novembra, 23 dni, pribl. 2200 evrov (vse vključeno), vodi Neja. – je res, punco bomo naslednje leto izkoristili, če le v njej ne zmaga hrepenenje po štrajku. Po nekaj letih pavze zaradi političnih nemirov smo v letu 2008 ponovno oživili to krasno turo. V letu 2009 bo torej zagotovo kvečjemu še boljša.

In to je zaenkrat vse – prijave za vsa našteta potovanja že sprejemamo. Običajno se prvič srečamo tri mesece pred odhodom, se spoznamo, pogovorimo, pogledamo slikce, potem pa je heca konec in s predplačilom (300 – 500 evrov) je treba dokazati svojo resnost. Si torej v letu 2009 upate z nami na pot?
Hvala in imejte se čudovito še naprej. Kakopak!

Zelo na kratko o naših poteh:

Na vrhu fizične zahtevnosti je Indonezija z Irian Džajo; izlet (skorajda) v kameno dobo, z dobršno mero pešačenja med hribovskimi vasmi, z lastno kuhinjo ter spanjem na vaških kolib. V drugem delu pa potujemo med otoki Nusa Tengare z lastno barkačo, ki ni ravno cvet ne varnosti in ne udobja. A vmes so krasne osamljene plaže, potapljanja med koralne grebene in na koncu idiličen dopust pod palmami. Pa še nekaj dni Balija za dobro vago. Kaj več od vsega tega res težko pričakujete od štirih tednov svojega življenja.

Etiopija s Kenijo je po napornosti več ali manj enakovredna Irianu. Hoje tukaj skorajda ni, a tri tedne boste preživeli na najbolj čudnih afriških poteh in brezpotjih, stisnjeni v džipe ali na safari kamionu, med nomadskimi plemeni, v dežju ali v vročini puščavskega prahu. Naporno! Živimo v gmajni, z lastnim kuharjem in lokalnim vodnikom. Najbolj pristna Afrika, ki jo še lahko doživite v tako kratkem času! Za avanturiste in ljudi s smislom za dobro družbo in večere ob ognju.

Kenija – prvi del je podoben kombinaciji z Etiopijo: deset dni s safari kamionom do jezera Turkana, med nomade severnih puščav, vmes pa dva dneva s kamelami ter trije nacionalni parki. Za konec pa starodavno jadranje z barkačo na obali Indijskega oceana, med otoki okoli Lamuja. Zmerno naporno, zaradi poletnih počitnic pa povsem primerno tudi za družine z (nerazvajenimi) otroki.

Etiopija – prvi del poti je enak kombinaciji s Kenijo: z džipi (lokalni vozniki, kuhar ter vodnik) gremo na jug, med nomadska plemena slavne doline Omo. In vmes še marsikaj drugega. Potem pa se s kombijem odpravimo na sever, do podzemnih cerkva Lalibele, izvira Modrega Nila ter štiri tisoč metrov visoko v čudovite simienske gore. Zmerno naporno, zaradi dvodnevne hoje je potrebne kar nekaj koncicije.

Namibija je naša ljubica in daleč najbolj obiskana destinacija. Čudovita puščavska pokrajina Namiba se meša s plemenskimi predeli Kalaharija (Bušmani) ter Kaokolanda s Himbami, slavnim rdečim plemenom puščavskih pastirjev. V nacionalnemu parku Etosha vidimo večino afriškega živalskega bogastva. Potujemo s trpežnimi terenskimi tojotami, vozimo in kuhamo sami, noči ob ognju sredi ničesar ali ob robu nomadskih naselij so nepozabne. Istočasno pa je to dokaj lagodna tura, z dobrimi cestami, založenimi trgovinami v mestih in zaradi urejenosti dežele povsem primerna tudi za družine z otroki.

Indija pa bi bila že prav lagodna, če ne bi bilo tridnevnega potovanja s kamelami skozi Radžastan in tudi dolge vožnje z vlaki znajo postati naporne. Kulturni šok ob srečanju s svetim Varanasijem na bregu Gangesa je za nekatere hud. A romantični Tadž Mahal ter štirje dnevi rajske Goe poravnata kosti in potolažita dušo. Primerno za (skoraj) vsakogar.

Za konec pa - zelo pomembno: vem, namesto, da bi hvalil in vas vabil, sem vas z gornjimi stavki bolj strašil kot ne. A tega dejstva ne morem dovolj poudariti: nobeno od ponujenih potovanj nima kaj veliko skupnega s klasično turistično ponudbo drugih agencij. Pogosto boste spali na tleh (a v šotorih in na mehkih blazinah), jedli karkoli že (a praviloma začudujoče dobro), se prebijali skozi monsunski dež ali puščavsko vročino (in se končno navadili tudi pošteno zakleti) ter za vse to celo plačali – a istočasno bodo večini med vami to najbolj nori tedni vašega življenja. Vem, vedno znova je tako in tudi zato imamo na naših turah vedno znova stare in preverjene sopotnike, ki so postali že družina. A za to morate biti pravi in imeti jajca – pardon! To niso dopusti za turiste, temveč izzivi za avanturiste! In pri tem ni važno, ali ste stari deset ali šestdeset let, rahlo zjagan ali miss Štajerske, gasilec ali doktorica znanosti. Pomembno je, da hočete od življenja VEČ! In da ste pripravljeni za to tudi nekaj narediti. O vseh ostalih podrobnostih pa se pogovorimo nekaj mesecev pred odhodom, ko se vsi prijavljeni srečamo, spoznamo in pogovorimo. In potem šele se dokončno odločite za odhod.

Nepal: lepotico izpod Himalaje po nekaj letih odmora ponovno vračamo na seznam naših odhodov. Čudovito primerna za vse ljubitelje narave z nekaj malega adrenalina. Najprej se za devet dni odpravimo peš (plus nosači in lokalni vodnik) med riževimi terasami, skozi sredogorske vasice in prek gozdov ter skalovja do baznega tabora Annapurne - in seveda nazaj. Dokaj lagodna hoja, kondicijsko povsem primerna za vse, ki jim tudi naši hribi niso sovražna območja. Temu sledijo trije zmerno divji dnevi raftanja na reki Kali Gandaki, vpeti med pogorja Annapune in Daulagirija. Živimo in taborimo na reki, z lokalno ekipo in kuharjem. Na koncu pa trije dnevi nacionalnega parka Čitvan na meji z Indijo, kjer peš, s čolni in na hrbtih slonov iščemo nosoroge, krokodile in tigre. Vmes pa seveda Katmandu, Pokara in še nekaj luškanih mestec. Bog je bil v svojih dneh stvarjenja res že kar malo kičast, ko je te kraje delal.

FILIPINI: ko smo se lani prvič odpravili tja, smo bili na koncu čisto mehki: kako je bilo pa to nekaj prijetnega! Filipini so morska dežela sedem tisočih in še parih otokov – in to se seveda pozna tudi na našem potovanju. Kot bi šli na morje – le da v treh tednih nikoli ni časa za poležavanje. Iščemo odmaknjene otočke in ribiške vasice, se občasno seveda valjamo po belih plažah in v turkizni vodi, predvsem pa so naš cilj koralni grebeni, podmorski svetovi in večeri v malih restavracijah pod palmami. Raj (tudi) za potapljače. Plavali boste skupaj z desetmetrskimi kitovci, z motorji odkrivali notranjosti otokov ter se med otoki vozili z barkačami iz nekih napol minulih časov. Na koncu pa bomo šli na hriboviti sever in se za nekaj dni peš zapodili skozi džungle in med plemenska naselja, postavljena v vznožja krasnih riževih teras. Ne bo dolgčas. In Filipinci so neverjetno prijazni in nasmejani ljudje. Primerno za vse ljubitelje lepega z nekaj malega fizične pripravljenosti.