POMEMBNO: spodaj zapisan program potovanja je le okviren in se z vsakim letom prilagaja razmeram. Cene se pa sploh spreminjajo - žal! Pišite na zvoneseruga@siol.net in poslali vam bomo trenutno aktualne novice.

Natančen program bo znan junija - predvidena sprememba: namesto treka na sedlo Machupuchare bomo šli na sedemdnevni Jomson trek - najlepši del Anapurna treka. Ostalo nespremenjeno.

NEKAJ UPORABNIH INFORMACIJ:

Kam gremo? Najvišje gore, najbolj deroče reke, najbolj enkratna pokrajina, najbolj pogrižena kolena ... kraljevine pod Himalajo verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Naš cilj bo priti 5000 metrov visoko pod sam vrh svete gore Mačupučare, ostati živ po treh dneh sila živahnega raftinga na reki Kali Gandaki ter uživati iz čolna ter s slonovega hrbta enkratnosti nacionalnega parka Čitvan na jugu dežele. Pa še marsikaj drugega, vključno s Katmandujem in idiličnimi himalajskimi vasicami, bomo stlačili v dobre tri tedne življenja.

Podnebje in temperature: november je idealen čas za odkrivanje himalajskega sredogorja: poletne vročine in deževij je konec, zima pa se šele prikazuje nekje na odmaknjenih vratih. Dnevne temperature se gibljejo med 20 in 30 stopinjami Celzija in celo na 5000 metrih je podnevi še vedno prijazno toplo. Ponoči je v dolinah prijetno sveže, nad tri tisoč metri pa začenja zmrzovati. A brez skrbi: tople spalne vreče in kvalitetni šotori poskrbijo tudi za to nadlego.

Cena – kaj vključuje?! Takorekoč vse; ne gremo se igric in sestavljank: vse letalske vozovnice in takse, transferje, hotele, 8 – dnevni treking in 3 – dnevni rafting, (skoraj vso) hrano, pitno vodo, nosače, lokalne vodnike, kuharja, vstopnine, vso camping in rafting opremo (razen spalnih vreč), slone, piroge, vodenje v slovenskem jeziku – da, tudi vizum in nezgodno zavarovanje Coris v dvojni višini. S sto dolarji dodatne žepnine ne bo nihče ne lačen ne žejen in marsikdaj tudi trezen ne. Seveda pa bo zaradi številnih ugodnih nakupov in morebitnih razvajanj mogoče zapraviti tudi bistveno več.

Spanje in hrana: v mestih bomo spali v popotniških hotelih, sicer brez zvezdic in dragega razkošja, vendar čistih in prijetnih. Na trekingu in raftingu pa bodo naši domovi šotori za dve osebi s spalnimi blazinami na tleh. Spalno vrečo prinese vsak svojo, za majhen denar pa je mogoče za nekaj dni visokih hribov najeti tudi tople lokalne vreče. Hrana: na lastne stroške (in s svojo domišljijo) si boste privoščili le nekaj (prijazno poceni) obrokov v Kadmanduju in Pokhari. Preostala hrana v restavracijah je že vključena v ceno, na trekingu in raftingu pa bomo imeli s sabo tudi lokalnega kuharja, ki nam bo sredi hribov in dolin ustvarjal bogate in presenetljivo dobre obroke. Brez skrbi, lakote ne bo, kakšne dodatne čokoladice pa tudi v naših hribih nikoli ne škodijo. Prav tako bo poskrbljeno za pitno vodo.

Fizična zahtevnost: jasno, ne gremo ležat pod palmo na robu bazena! Kljub nosačem pet tisoč metrov višine ni šala. Vendar treking ni tehnično zahteven (brez klinov ali vrvi!), vodi nas po uhojenih stezah z le nekaj kamnitimi raztežaji, ki pa niso težji od običajne poti na Triglav. Redni obiskovalci naših hribov zagotovo ne bodo imeli težav, ostali se morajo s tekom (vsaj 4 x tedensko po min. 5 km) in daljšimi pohodi začeti resno pripravljati vsaj tri mesece pred odhodom. Dnevno hodimo od 6 – 7 ur z daljšim počitkom po kosilu; upoštevajte seveda tudi pomanjkanje zraka. A dokaj zmeren tempo dviganja bo dopuščal dovolj časa za aklimatizacijo. Kdor bi precenil svoje sposobnosti, pa lahko počaka skupino v zadnjem taboru na višini ca. 4000 metrov ali se z nosačem celo predčasno vrne v dolino.
Posebnost našega trekinga je kampiranje: ne bomo hodili po natrpanih »romarskih poteh« okoli Anapurne ter spali in jedli po vaseh, temveč se bomo s šotori in nosači odpravili po povsem svojih poteh. Zaradi številne lokalne ekipe je ta način sicer dražji, zato pa nas bo popeljel v bistveno bolj odmaknjene in pristne predele Himalaje.

Lokalni organizator: za brezhibno organizacijo celotnega nepalskega dela poti bodo poskrbeli fantje iz katmandujske agencije Himalayan Encounters, ki je pod vodstvom Angleža Tonyja Jonesa ena od začetnikov avanturističnega popotništva pod Himalajo. Izredno izkušeni in predani svojemu delu so, ekipa na poti pa je res družba za užitek. Za skupino petnajstih potnikov na trekingu praviloma skrbi okoli trideset domačinov (vodniki, šerpe, kuharji, nosači). In na tisti višini boste še kako zelo znali ceniti njihovo delo.

Politična situacija in varnost na poti: maoistični gverilci in občasni spopadi z vojsko so stvarnost današnjega Nepala, vendar turisti nikoli niso bili cilj njihovih napadov – le na področjih, ki jih uporniki pokrivajo, občasno pobirajo »takse«. Praviloma ne hodimo skozi njihove kraje, predvsem pa zaupam presoji g. Jonesa; če bi se zdelo potrebno, lahko potovanje tudi v zadnjem trenutku odpovemo. Vendar pa je celo (zelo zmerna) nevarnost skorajda eden ob blagoslovov nepalskega turizma – blagoslovov za nas: turistov je malo, cene nižje, domačini pa znajo s svojo prijaznostjo vedno znova pokazati, da cenijo naš doprinos k njihovemu preživetju.
Nevarnost v hribih? Gotovo ne večja kot na naših gorskih poteh – zaradi izkušene lokalne ekipe kvečjemu manjša.
Nevarnost na raftingu? Fotografije izgledajo divje, a v agenciji se radi pohvalijo, da v dolgih letih doslej še niso imeli tragične nesreče. Tako oprema kot vodniki čolnov v vsem ustrezajo zahodnim standardom. Kdor še vedno ni povsem prepričan, pa lahko tiste tri dni počaka tudi v hotelu v Pokhari.

A kljub vsemu in zelo pomembno: ne moremo pa vam seveda zagotoviti 100 % varnosti. Vam jo lahko kdorkoli doma??!


PROGRAM POTOVANJA:

Program je narejen na podlagi izkušenj s potovanj v letih 2001 in 2002. Predelali smo celoten hribovski in splavarski del poti, trije dnevi nacionalnega parka Chitwan in kolesarjenje v katmandujski dolini pa bodo nov, a po vseh zatrjevanjih krasen del nepalske izkušnje. Zaradi ugodne cene in odličnih povezav bomo leteli predvidoma z Lauda air prek Dunaja, zaradi le enega poleta tedensko pa bo potovanje dva dni daljše, kot je bilo prvotno načrtovano.
Če vas čas drži zelo na trdo, pa je mogoča tudi le 16 – dnevna izvedba: poleg enega dneva v glavnemu mestu boste v celoti boste doživeli 8 – dnevni treking in 3 – dnevni rafting, žal pa se boste morali odpovedati dvem dnem lagodnega odkrivanja sredogorskih vasi, nacionalnemu parku Chitwanu, dnevu kolesarjenja ter nekoliko obilnejši dozi Katmanduja.

Dan 1: zbor na Brniku ob 06.30 zjutraj, polet proti Dunaju, ob 10.50 polet proti Nepalu, pristanek v Katmanduju ob 23.20, transfer, nastanitev v Kadmandu guest house v starem centru mesta.

Dan 2: lagodno v Katmanduju. Glavno mesto Nepala je enim do popolnosti zanikrno in umazano in drugim do skrajnosti enkratno in neverjetno. Gotovo pa drži oboje. Nekaj ur si bomo z lokalnim vodičem ogledovali najbolj zanimive predele njegovega centra, popoldan in večer bosta prosta za oglede, zatem pa si bomo privoščili izdatni skupno večerjo in spoznali naše nove vodnike. Thamel, predel mesta, kjer stanujemo., spominja na silno uspešno mešanico muzeja in trgovskega centra.

Dan 3: že dopoldne se bomo z lastnim avtobusom odpeljali do mesta Pokhara ob vznožju Anapurne (7 ur vožnje), ki je bistveno manjša in že zato tudi prijetnejša podoba Katmanduja. Vselitev v hotel in priprava na treking, pa še veselo zna biti zvečer v katerem od popotniških barčkov.

Dan 4 - 11: TREKING, 8 DNI!
na hitro:
- z višine 915 metrov (Pokhara) se bomo prvi dan povzpeli do vasi Dhampus (1620 m).
- Šotorišče drugega dne bo v gozdu na višini 2550 metrov.
- Tudi tretjo noč bomo še vedno spali v vse redkejšem gozdu na višini 3400 metrov (»nizki kamp«).
- Četrta noč: »visoki kamp« na višini 4100 metrov, urejen in z nekaj kamnitimi zavetji; spimo v šotorih.
- Peti dan: še v temi začnemo naskok 5000 metrov visokega sedla pod Machupucharejem. Gora je sveta in kljub manj kot 6000 metrom višine še vedno nepreplezana – bivališče bogov. Verjetno je najlepša v Nepalu, gotovo pa prisotna na največ razglednicah; Mt. Everest je v primerjavi s temi kraji grdi raček. Kamor seže pogled, se okoli nas pnejo mogočni osemtisočaki: Anapurna, Daulaghiri, Ganesh Himal. Vendar je obdobje lepega vremena v teh višinah kratko; najkasneje ob enih se začnemo spuščati in morda se bomo v popolni megli vrnili v taborišče, kjer nas bo že čakala vroča juha in obilno kosilo. V primeru slabega vremena imamo še vedno dovolj časa, da se spustimo v zavetje »nizkega kampa«.
-Šesti dan in noč: skozi gozd in riževe terase se spustimo višino 1750 metrov in prespimo za reko pod vasjo Siding.
- Sedmi dan: da, tudi ravnino poznajo v Nepalu. Ob reki, med njivami in skozi vasi se spustimo na 1160 metrov in prespimo sredi prostranega polja. Veselica z lokalno ekipo, zaslužili smo si jo.
Osmi dan: še nekaj lagodnih ur do Pokhare in čisto prave postelje. In zvečer bo še kako teknil ponovni stik s civilizacijo, mrzlim pivom in vročimi sladicami. In naši nosači bodo gotovo znali ceniti, če jih povabimo s sabo na čisto pravo večerjo v restavraciji.

Dan 12 – 14: RAFTING, 3 DNI! Podrobnosti ponovno najdete spodaj (ja ja, še vedno v angleščini), a na hitro tudi tokrat: z manjšo in usposobljeno ekipo iz Himalayan Encountersa se po krajši vožnji z avtobusom iz Pokhare vkrcamo na gumijaste splave (enake našim soškim raftom) – šest potnikov in en lokalni krmar na čoln. Kali Gandaki je stisnjena v dolino med Anapurno in Daulagirijem, ki pa ju boste le občasno zaslutili kje visoko nad sabo. Nekatere brzice znajo biti seveda prav zanimive: tja do četrte stopnje. Vsakdo dobi reševalni jopič, čelado in veslo. Predhodnje izkušnje niso potrebne, v vodo se zvrnete tudi brez njih – dokaj hladna kopel je to. A doslej so še vsi preživeli! Večeri pa so idilični, na peščenih sipinah za reko, s šotori in kuharjem, ki na ognju ponovno pripravlja prava mala čudesa. In ne podcenjujte divjine: vsaj nekaj flaš krepke domače žganjice naj bo v ruzakih! Trinajsti dan vrnitev z avtobusom v Pokharo, namestitev v hotelu in dokončna umiritev.

Dan 15: Tisti, ki se jim mudi domov, bodo odpotovali v Katmandu (ob 01.30 zjutraj naslednjega dne bodo poleteli proti zahodu in ob 10.50 dopoldan istega, šestnajstega dne že pristali na Brniku). Drugi pa se bomo na pol poti od nesrečnikov poslovili in se odpeljali v idilično hribovsko mestece Bandipur. Hotelček, ki ga je tam iz razpadajoče hiše naredil gazda Tony Jones, bi z velikim veseljem imel tudi doma. Prijazen občutek nekdanjosti in božanski razgledi prek teras in rumenih polj na mogočne osemtisočake nad obzorji.

Dan 16: takorekoč prost dan bomo izkoristili za vse kaj drugega kot lenarjenje. Z gorskimi kolesi se bomo iz Bandipurja zapodili med okoliške vasi. Pošteno bo treba pritiskati pedale – a razgledi in pristnost vaškega življenja bodo več kot vredno plačilo za trud.

Dan 17: po zajtrku se bomo peš odpravili v dolino, lagodno med vasicami in prek polj. Popoldan pa nas bo pričakal avtobus in nas odpeljal na naslednji cilj: nacionalni park Chitwan.

Dan 18 – 19: če za konec že ne moremo na morje, pa si privoščimo vsaj lagoden odih v najbolj znanem nepalskem nacionalnem parku: CHITWAN! Ker tam osebno še nisem bil, prenašam le informacije Himalayan Encountersa – in zelo lepo zvenijo: tri noči bomo gostje Royal Park hotela (več na www.royalparkhotel.com.np ) – polni penzion, vmes pa se bomo prepuščali odkrivanju parka, kjer med drugim najdete krokodile, nosoroge in (s precej več sreče) tigre. Park bomo odkrivali peš, s hrbtov slonov, z džipi ter pirogami. Sicer pa: vraga bomo – boste in vsa moja zdrava slovenska fovšija bo v tistih dneh z vami. Poročajte, kako bo bilo.

Dan 20: po zajtrku se z avtobusom odpeljete v Baktapur, zgodovinsko mestece nedaleč od Katmanduja, ki je bilo med 14. in 16. stoletjem glavno mesto celotne katmandujske doline; v njem boste še vedno lahko začutili vonj srednjeveške mistike. Gotovo tudi zato, ker se ves promet ustavi že pred mestnimi vrati, odkrivanje številnih uličic in templjev pa je mogoče le peš. Noč v hotelu.

Dan 21: Vrnitev v Katmandu in takorekoč prosto do odhoda; zaradi ne ravno pogostih letalskih povezav boste tu preživeli celo dan več, kot bi bilo nujno potrebno. A brez skrbi, ne bo vam lahko: Katmandu je raj za nakupovanje, tako po enkratni izbiri daril, spominkov in povsem uporabne robe, kot po cenah, o kakršnih pri nas lahko le sanjate.

Dan 22: Prosto v Katmanduju; jasno, z lahkoto pa se lahko zamotite tudi s samostojnim odkrivanjem mesta, v katerem vam tedne dolgo niti za minuto ne bi smelo biti dolgčas. Pozno zvečer pa fantje iz Encountersa še zadnjič poskrbijo za vas in vas odpeljejo na letališče, kje boste ...

Dan 23: ... ob nečloveški uri novega dne (01.30 zjutraj) poleteli proti zahodu. Po treh urah postanka na dunajskem letališču boste že ob 10.50 dopoldne pristali na Brniku.
Konec, end of services, the end!

Ja, to je vse. A ni prav škoda, da je že konec?!