Kako potujemo? Ponujene poti sem prepotoval že trikrat, od tega dvakrat v organizaciji Gametracker'sa iz Nairobija, ene najbolj preizkušenih in priporočenih lokalnih agencij za avanturistični turizem. Tudi tokrat bomo z njimi; vozili se bomo s silno trpežnim safari kamionom, ki ima prikolico predelano v sorazmerno udobno potovalno kabino. Z vseh strani sicer odprto, potovali bomo z vetrom v laseh. Z nami bo lokalni šofer, ki bo istočasno tudi vodič, poleg njega pa še v gmajni prekaljen kuhar. Vsaj pol časa bomo preživeli na popolnih brezpotjih ali sledili puščavskim kolovozom. En dan bomo prek suhe savane pešačili s kameljo karavano nomadskega plemena Rendile, na obali pa bomo tri dni preživeli na dhowu, starodavni barkači na jadra, s katero bomo odkrivali otoke in samotne plaže na severni obali.

Hrana? Spanje? Samo šestkrat bomo prespali v hotelih: poceni popotniške verzije brez zvezdic in razkošja, kljub temu pa ne ravno najcenejše luknje; predvsem pa bomo neosebnost dragih hotelov nadomestili z veliko lokalnega šarma in domačnosti. Deset dni na safariju bomo kampirali, včasih v urejenih taboriščih nacionalnih parkov, drugič na robu plemenske vasi ali nekje povsem v gmajni. Za razkošje bo zadoščal šotor za dve osebi in blazina (vključeno v ceno) ter lastna spalna vreča. Na obali bomo v spalkah uživali samotne plaže in polno luno samo naših otokov, z večerjami, ki si jih bomo nalovili v morju in pripravili na ognju. Preizkušeno!

Glede hrane: naš zadnji kuhar je bil čudo od umetnika in povsem zaresne in silno okusne hotelske obroke nam je vsak dan pripravljal le na dveh ogenjčkih. Če se niso pokvarili (in dvomim v to), boste presenečeni, kako dobro bomo živeli sredi ničesar.

Podnebje? Avgust je idealen čas za obisk tropske Kenije, istočasno pa bomo z nekaj sreče ujeli tudi veliko selitev gnujev v Masai Mari. Deževne dobe je konec, ceste so ponovno prevozne, živali v nacionalnih parkih prihajajo k napajališčem, dežja praviloma ne bi smelo biti – a vreme je vse bolj čudno tudi v tistih krajih. Vse je torej možno. Čeprav nas bo nekaj dni na puščavskemu severu pošteno grelo, večino časa ne bo huje, kot sredi poletja na naši obali.

Varnost? Kenija je zaradi občasnih medplemenskih spopadov na podeželju in hude revščine ter z njo povezanih tatvih ali celo roparskih napadov v mestih na zmerno črni turistični listi. Ni hudo, a previdnost ni odveč. Na safariju pa nas bosta zaradi (sicer zelo redkih!) roparskih napadov na turistična vozila štiri dni spremljala oborožena vojaka. Ne, doslej še nikoli nismo imeli težav! A odhajamo v pravo in precej divjo Afriko.

O vodniku: Hine Vrtačnik (nekje okoli 35 let je star) je siva eminenca in rekorder naših potovanj – z Zvonetom je bil že na petih skupnih poteh. V zadnjem času mu je bila zaupana zelo pomembna zadolžitev patra kletarja – opravljal jo je tako uspešno, da se za sodelovanje dogovarjata tudi z dr. Rugljem, ki naj bi njegove varovance prevzel že na Brniku. Pred letom dni je bil prvič na povsem enaki kenijski turi, junija bo peljal svojo prvo samostojno skupino v Indonezijo, avgusta pa bo, ponovno v Keniji, že star maček. Le kletarja si boste morali najti drugega, v puščavi ni heca in dehidriranost je huda reč ...

In cena? 520.000 sit seveda ni drobiž, a Kenija žal ni med cenovno najugodnejšimi destinacijami, predvsem zaradi precej zasoljenih safarijev. Najdražji presegajo tisoč dolarjev – na dan in po osebi! Največ denarja je potrošenega zato, da uboga bogata stranka pozabi na kruto dejstvo, kje sploh je. Mi bomo pametni in si privoščili najcenejšega, ki pa je prav zato tudi najbolj pristen in resnično afriški. Za avanturiste! A nikar ne primerjajte agencijskih ponudb ter ležanja na plaži z našim programom – za to, da se pošteno namučite in nagarate, je treba (žal) tudi precej več plačati. Kenija je neverjetna dežela, ki pa vsak trud in denar še kako bogato poplača. Afrika iz filmov in eksotičnih fantazij je doma prav tukaj.

Kaj je v ceno vključeno? Praktično vse: letalski poleti (mednarodni in notranji), takse, vizum, dvojno Coris zavarovanje, transferji in hoteli v mestih, 10-dnevni safari s posebej prirejenim kamionom ter kamelami (hrana, voda, spanje s šotori in blazinami ter vstopnine vključene), doživetje nomadskih naselij (fotografiranje dovoljeno), 4-dnevno jadranje z dhowom, vključno s hrano.

Ni vključeno: hrana v treh ali štirih dneh, ki jih bomo preživeli v mestih, ter pijače razen pitne vode. In napitnine prijaznim domačinom bodo šle tudi iz vašega žepa – je bolj iz srca! A ne bo sile – že s sto dolarji boste z lahkoto preživeli, pa še za kakšen pir in razglednico bo ostalo. Bolj verjetno pa vam bo sproščeno dopustniško vzdušje in občasno nakupovalno mrzlico omogočilo 200 – 300 ameriških dolarjev.

Dobra novica: možnosti za postransko zapravljanje bo v bistvu zelo malo; večino časa bomo preživeli v gmajni, kjer za trgovine komajda vedo.

PROGRAM POTOVANJA:

Dan 1: ob 16.30 zbor na Brniku, ob 18.30 polet proti Munchnu, ob 22.50 polet (Emirates) proti Dubaju.

Dan 2: pristanek v Dubaju ob 06.50, menjava letala, ob 12.10 pristanek v Nairobiju. Transfer v hotel Terminal v centru mesta (popotniški in brez zvezdic, a čist in prijazen). Popoldan prosto za ogled mesta, zvečer si bomo privoščili izdatno skupno večerjo, po njej bo sploh moški del skupine zelo navdušen nad nočno ponudbo velemesta. A opozorilo velja: glej in se čudi, kako lep zna na zunaj izgledati aids!

Dan 3: dokumente in ostale dragocenosti oddamo v varen sef, za sabo pustimo tudi opremo, ki jo bomo potrebovali le na morju. Zatem pa: čaka nas kamion Gametrackersa (verjetno najbolj preizkušena agencija za avanturistične safarije v tem delu Afrike) in – vozi miško, gremo proti severu! Spotoma se ustavimo za še zadnje nakupe ... ja ja, tudi precej alkoholnega veselja bo zagotovo vmes. Pred nami je vsaj teden dni divjine. Vozimo mimo Mt. Kenje, večer pa nas bo našel v nacionalnemu parku Samburu. Kamp za reko bo že tista prava divja Afrika, z opicami na vejah nad nami in morda z rjovenjem leva ne pretirano daleč.

Dan 4: prve jutranje ure bodo na voljo za vožnjo skozi park. Znan je po slonih, seveda ne bo manjkalo antilop, zeber itd, z malo sreče pa bomo naleteli tudi na leve in geparde. Zaten nadaljujemo pot na sever skozi področja plemena Rendille. Asfalt je že daleč za nami (in ga kak teden dni ne bo več), luknjast makadam preide v savanski kolovoz, namesto krav se za cesto pasejo kamele. Nomadski vojščaki se naslanjajo na sulice, ženske kažejo še vedno gole prsi. Morda ni zares vzburljivo, je pa enkratno: zavemo se, da prihajamo v kraje, kjer je daljna preteklost še vedno del današnjega dne. Spimo na robu plemenskega naselja Ngurunet.; poglavar Arge nas je vedno vesel in verjetno bodo v njegovi družini ponovno peli in plesali.

Dan 5: Rendile veljajo za eno najbolj trdoživih in tradicijam zavezanih kenijskih plemen. Pot naprej nadaljujemo z njimi in njihovimi kamelami – a brez skrbi, tudi naš kuhar bo z nami. Skozi trnikavo polpuščavo in med zasilnimi zavetji nomadskih pastirjev se bomo proti večeru ustavili sredi ničesar in ob ognju začutili Afriko, kakršna je v resnici. Bodo domačini iz okoliških manyat peli in plesali? Kdo ve! Morda! Verjetno! A v teh krajih se življenje dogaja spontano in ne po programu turistične agencije. Povsem mogoče je že več kot leto dni, kar so se med njimi ustavili zadnji tujci

Dan 6: zgodaj dopoldne se ponovno srečamo s kamionom. Sledi celodnevna vožnja proti severu, kjer se savana vse bolj spreminja v čisto pravo puščavo, nomadi plemena Turkana pa so kot prikazni iz nekega drugega časa in sveta. Istoimeno jezero nas bo pričakalo kot privid sredi kamnitega ničesar, vabljivo in modro. Vendar je voda alkalna in nepitna. In pozor: jezero je dom največjih krokodilov sveta. Ljubijo turiste! Nočitev v urejenemu kampu na obali.

Dan 7: prost dan za oddih – no ja, zelo natrpan oddih: s čolnom se bomo odpeljali do vasi plemena El Molo, enega najmanjših v Afriki – le nekaj sto jih še ostaja, v veselje in ponos misijonarjem, antropologom in humanitarnim organizacijam. Še pred nekaj desetletji so živeli le od krokodilov in povodnih konjev – zdaj životarijo od miloščine. Zanimivo, a ne povsem veselo! V vročini opoldneva (ne bo sile, le kakih 40 stopinj Celzija) se vam bo raj odprl na bazenu precej zenamarjenega, a vseeno čisto pravega turističnega naselja v mestecu Loiyangalani (in zatrdili so mi, da skoraj vsak teden pride tudi kakšen turist…). Zvečer pa bomo obiskali Turkane v naselju, ki obkroža mesto. Žal gre predvsem za begunce, ki so pred banditskimi napadi živinskih tatov in pred lakoto brez vsega pribežali v relativno varnost še bolj relativne civilizacije. Zelo veseli nas bodo … a bodimo realni: za obisk bomo pošteno plačali in spominki, ki jih boste morda kupili pri njih, bodo res izvirniki in del njihovih življenj. Dobro bo delo nam in njim, če jim vsaj na ta način lahko pomagamo.

Dan 8: obrnemo proti jugu in se po celodnevni vožnji zvečer utaborimo v Maralalu, ki ga naseljuje pleme Samburu. Mesto ima že povsem prave trgovine in turistični kamp na zeleni travi je kot od boga poslan. In mrzlo pivo imajo … ne boste verjeli, koliko ga je mogoče spiti po nekaj dneh puščave - vse seveda za ljubo zdravje in v strahu pred dehidracijo!

Dan 9: kar naprej proti jugu gremo. Tista prava divjina ostaja za nami (pa res, tako hitro …?!), luknjast kolovoz preide v luknjast asfalt, srečujemo prve avtomobile in celo redke turiste v džipih in na kamionih. Zvečer se ustavimo v krasnemu kampu na robu nacionalnega parka Nakuru, svetovno znanega po milijonu lokalnih flamingov (se spomnite iz Out of Africa, kako so se v rožnatih oblakih dvigali pod letalom?). Spanje v parku.

Dan 10: jutranja vožnja skozi nacionalni park. Stotine ptic, opic in (skoraj zagotovljeno) nosorogov, ki so jih prav tu rešili že povsem na robu izumrtja. In potem ponovna vožnja proti jugu, kjer je naš cilj svetovno znani park Masai Mara. Pozno popoldan si bomo že privoščili prva srečanja z bogastvom afriškega živalskega sveta, kampiranje v kampu na robu parka.

Dan 11: ves dan nam bo na voljo za uživanje Mare: sloni, žirafe, levi, tisočglave črede gnujev in zeber, bivoli, krokodili, gazele, predvsem pa z nekaj sreče ena največjih svetovnih naravnih atrakcij: velika selitev milijona gnujev iz tanzanijskega Serengetija, ki se običajno dogaja konec avgusta. Če bo potrebno, bomo prav zaradi tega safari obrnili in šli najprej v Maro! Zvečer zapustimo park in se zakampiramo na robu masajskega naselja v neposredni bližini – tega turisti praviloma in hvalabogu ne počno. Nas pa že dobro poznajo in Slovenijo tudi: edini smo, ki se ustavimo pri njih, pa še kozo vedno kupimo za njihove vojščake. Skupaj jo zvečer le na pol popečeno pojemo in čisto mogoče, da nam bodo zatem kakšno zapeli. Upam, da bomo imeli vsaj nekaj pevcev tudi v naši skupini, slovenske narodne jih vedno in povsod spravijo v veselje.

Dan 12: dopoldan se bomo še nekaj časa zamotili v naselju in med čredami naših gostiteljev (komu se pije povsem sveža kravja kri z mlekom …?), potem pa – vozi Miško, naš cilj je ponovno civilizacija in zreli bomo zanjo. Pozno popoldan prispemo v Nairobi in se vselimo v hotel. Časa bo le še za večerjo in kakšen pir v soseščini ...

Dan 13: zgodaj popoldan poletimo proti otoku Lamu na severni kenijski obali. Najstarejše še živeče mesto v državi je povsem drug svet. V črno zagrnjene muslimanske ženske bodo zamenjale goloto nomadskih deklet, iz starodavnih hiš še vedno vejejo zgodbe iz časov trgovine s sužnji, dolga peščena plaža na robu mesta vas bo dodobra prežgala in povrnila občutek pravega dopusta. Vselimo se v preprost popotniški hotel sredi mesteca.

Dan 14: prosto za oglede (brez skrbi, vse skupaj je majhno in obvladljivo peš) ter za kopanje. Navsezadnje bo to naš prvi zares prosti dan na poti! Peščena in precej samotna plaža se nahaja dobre pol ure hoda daleč iz mesta, lahko se peljemo tudi s čolnom. Toda otovorite se s kremami: sence ni! Restavracije so razno razne, toda zvečer se bomo dogovorili za tradicionalno otoško večerjo v kateri od družin, ki na ta način z veseljem kaj zaslužijo.

Dnevi 15-18: Z lokalnimi fanti se bomo dogovorili za dve barkači (dhowi se imenujejo, na jadra gredo in zelo starodavno izgledajo) in se za štiri dni zapodili med okoliške otoke lovit drugačno avanturo: morje, jadra in samotne plaže. Dvakrat bomo spali pod zvezdami odmaknjenih obal, enkrat v hiši sredi ribiške vasi, kuhali sami in ribarili prav tako, če bomo hoteli kaj konkretnega v piskru … a brez skrbi, rib res ne bi smelo manjkati in lokalna posadka (štirje fantje na vsaki barki) bo pri tem zelo uporabna. No ja, razen kadar bo prek mere zakajena in kdo od nas prav tako…! Aha - in prav zares bomo jadrali: imejte nepremočljiv anorak in vreče za suhe cunje. In veliko krem za sončenje (računajte na temperature jadranskega avgusta), pa še kakšno proti komarjem. Zadevščina ne bo ravno love boat, na tej poti se gremo precej bolj zaresne stvari! Četrti dan proti večeru se vrnemo v Lamu in si ponovno privoščimo hotel.

Dan 19: prosto dopoldne za lizanje ran in hlajenje opeklin … sem kdaj trdil, da je lahko biti turist?! Popoldan pa poletimo nazaj proti Nairobiju. Še zadnji večer v Afriki … no ja, v neposredni bližini hotela se nahaja določene vrste inštitucija, ki jo sploh moški del skupine zelo ceni in z veseljem sponzorira. A brez skrbi, ni čisti kupleraj, ne gremo do konca in tudi ženske vzamemo s sabo. Naj vidijo, kakšne dedce so v teh tednih imele s sabo …!

Dneva 20 in 21: žal, konec je - a enaindvajseti dan se vam lahko zgodi v primeru slabih letalskih povezav! Zgodaj popoldan vožnja na letališče, polet ob 15.00 in prek Dubaja ter Munchna bomo 21. dne ob 14.50 ponovno v Ljubljani. A brez skrbi: vrnitev domov je vsemu navkljub vedno znova najlepši del poti. Sicer se pa najkasneje v dveh tednih ponovno dobimo. Toliko fotografij bo treba zamenjati! In toliko spominov osvežiti! In do takrat nam bo šele zares in povsem jasno, kako nekaj enkratnega je bila pot, ki se iz Afrike vse bolj nepovratno preceja v spomin.

Dobrodošli v obdobju nostalgičnih spominov!