MotoAfrika 10 - oddan tudi tretji sedež; dobrodošla, Iza!

Poletje je bilo plodno, prineslo je Izo. Tudi tretji sedež je torej oddan, od 15. novembra do 20. decembra bo z mano prek Tanzanije, Ugande in Kenije potovala Iza Kanoni, absolventka visoke šole za turizem. In ne vem – je to slučajno ali sem res tako omejen v svojemu dojemanju lepote – tudi Iza je namreč plavolaska z modrimi očmi. Dobrodošle, lepote Slovenije v Afriki!

Iza Kanoni, 26, absolventka visoke šole za turizem - greva, Iza!Pravzaprav bi jo moral poznati, gotovo sva se kdaj prej že srečala – njen fotr je Črt Kanoni, svoje čase televizijska duša, s katerimi sva že davno tega delila kar nekaj skupnih mikrofonov in kamer. In pred trinajstimi leti smo bili nekaj dni poletni sosedje v kampu na Lošinju; a Iza, frišna najstnica potolčenih kolen je takrat seveda norela po svoje, brigalo je njo za nekega strička z dojenčkom v naročju … ajme, kako se časi menjajo! Letošnje poletje naju je tako spoznalo povsem na sveže in s Črtom sva se po dolgih letih ob piru lahko kvečjemu strinjala: ejejej, kako se ti otroci hitro starajo …!

Iz Izinega arhiva - bi rekel, da Indija?

Z Izo pa sva ugotovila, da sva si v bistvu čisto všeč. Vsaj ona meni, ampak nekje sredi pogovora o tem in onem in ceni lubenic na tržnici je bila to v bistvu njena ideja: hej, saj jaz bi pa šla s tabo v Afriko! Bolj za hec je verjetno mislila. Ampak … sem že omenil, da je Iza eno luštno blond bitje s plavimi učki, jaz pa ob takih postanem bolj švoh in mehkega srca? In punca je tudi že potovala, nekajkrat po Aziji, lani pa sta se s prijateljico mesec dni potepali po Afriki … ja, prav tam, pa Tanzaniji in Keniji. In turizem študira, tako rekoč službeno bi se kam zapeljala.
Par dni sva bila malo sramežljiva, ne bom povedal, kdo je koga osvajal, potem pa sem ji zložil pesmico:

Lepa Iza iz Ljubljane

brez tebe bi bil vsak dan

tam sred Afrike poljane

tih, otožen, vržen stran …

                                   Iza, greva skupaj?

In je rekla: jasno, greva! Jaz ji pa zdaj priznam, da sem tisto kitico malo ukradel – samemu sebi sicer, pred leti se je na morju, čisto brez Afrike, začela z Lepa deklica iz Reke … Kar pa je še vedno bolje, kot deset in več let tega, ko sem Marjanci enostavno zapel, da pač iščem muzo / z dobro guzo --- ah ja, celo jaz sem se že malo obrusil in skorajda civiliziral …

Pred mojo bajto pod Gorjanci - cvičk-proba se reče temu. Narejeno u nulo!

Izza pa mi za zatrdila, da je trpežna; seveda sem verjel in tudi njena mama je zraven modro prikimavala. Svoje cunjice da z lahkoto spakira v štiri kilce prtljage, celo na tri lahko glihava. In enkrat je statirala v neki reklami, torej se kamere ne boji. Njen Miha – ah ja, se mi je zdelo, da mora imeti kakšno napako! – pa tudi ne bo imel nič proti; devet let sta že skupaj, a on, mladi ekonomist, gre na pot najraje s kovčkom in v bolj prave sorte hotel. Iza pa sovraži kovčke in hotele brez ščurkov – torej??!

Oprosti, Miha, ampak v reji ščurkov sem verjetno res boljši od tebe!

Jurčki in čebula so šli brezhibno, z mesom bodo pa težave - jao, vegetarijanka!A nekaj mi vseeno ni jasno: prijazna pisma še kar prihajajo, več kot štirideset prijav se je že nabralo za en ubogi zadnji sedež – hvala, dekleta, par let spet ne bom rabil psihiatra za tisto neugledno bolezen (poznih) srednjih let. A bodimo realni: nekako dopuščam možnost, da se, večinoma v letih moje hčerke, ne prijavljate ravno zaradi mene. Kaj torej? Afrika? Motor? Avantura? Divji Masaji in stasiti vojščaki dolgih bongeljnov? Romantične predstave, ki se bodo razblinile v blatu in vročini? Sanje, ki tlijo in butajo, vaši princi pa živijo za kariero in novi računalnik s štirijedrnim procesorjem? 

Kaj še? Iza, daj, bodi srce; pet tednov časa bova imela za dolge pogovore in še vraga in pol zraven, a vseeno – čemu in kako in zakaj si se sploh odločila za to najino skupno doživetje nečesa povsem drugačnega?

Iza, je to Angkor Vat? Ajde, nekje tam okoli Kambodže pa zagotovo!

IZA: sem ciganska duša in neskončno uživam, ko sem na poti, pa čeprav umazana in zmatrana … khm, khm, čista in spočita bom doma ! 

V hribih na severu VietnamaPrijateljev imam kar nekaj, a le malo teh, ki bi spokali in šli ciganit po svetu, zato sem na par potovanj odšla tudi s popolnimi neznanci, s katerimi smo se našli na forumu in se spoznali šele na poti na letališče. Mirne duše lahko rečem zase in za njih, da so te poti stkale lepa prijateljstva. Včasih se z lahkoto postavijo ob rob tudi starim prijateljstvom. S potovanji sem v svoje življenje vnesla smeh, veselje, srečo, (okej, tega tudi pred tem ni manjkalo, a zdaj poznam razliko, ko dobim nov kos obleke ali ko si kupim letalsko karto), veliko več strpnosti, podvojila radovednost in postavljanje vprašanj  -kdor me pozna, zdaj gotovo kima z glavo.

Po naravi sem zasanjana, zelo zasanjana
Iza, lansko Afriko bova pa letos pošteno potrdila!pravzaprav … z lahkoto odsanjam kitico, dve, tri, sredi dneva, če pa imam zraven za celo goro zanimivih izkušenj preživetih na potovanjih, dan še lažje preživim – ravno to mi polni duha in želim, da se to nikoli ne konča.
Potrebujem torej še veeeliiiiko poti, sama ali v družbi, ker ti taki živi spomini osmislijo trenutke in iz njih črpaš energijo, ko je začne zmanjkovati. Na potovanju dojameš kaj te čaka doma in kaj ne, kaj pravzaprav pogrešaš in česa ne, koliko nasmehov, kislih pogledov si zmožen deliti med ljudi, h katerim potuješ … koliko tišine rabiš oz. ne rabiš v družbi, lepo je slišat vtise sopotnika in jih primerjat s svojimi - in vse to ima smisel, ki bogati!

Ker se mi je zdela motoAfrika res kul ideja, nisem dosti razmišljala! Korajža velja, sem si rekla in tako sva se z Zvonetom resno začela pogovarjat o zadnjem sedežu za tretji termin, se parkrat zapeljala z motorjem, da vidim, kakšni so občutki na njem, če je prisoten strah ipd., … ampak, ker je vse štimalo, sem bila še bolj zagreta in vesela. Hvala bogu pa je tudi Zvone končno rekel tisti težko pričakovani;
'' JAAAAAAAA, OKEJ, GREVA''
Hja, Zvone je rekel, da dovoli 5 kil prtljage, jaz sem se mu pa hvalila, da znam spakirat tudi samo tri. Kaj pa zdaj, haha?! Ampak ni panike, nekje med tri in pet kil mi bo zneslo ! Vedno vlačim sabo isto strgano kiklo, majico, dolgo majico in te iste stvari me čakajo v omari, na posebni polički, namenjeni potovanjem :D Juhuhu!

Zvone me je opozoril/povedal;
- da rad poje, a, nima posluha ( ahaaaa, mogoče ! )
- da bo kdaj tudi dolgočasen ( najbrž takrat, ko bo želel bit smešen, je priznal)
- da je tišina na potovanju tudi povsem okej stvar ( se strinjam )
- da bom kljub mojim vegi scenam pač kdaj jedla meso – če hočem preživet, seveda ( preživela bi zelo rada, šit )
- da bom sčasoma spoznala, da je čisto prijazen in zabaven dečko ( halooo, to sem že spoznala, faca si ! )

Bi pa nekaj zatožila: ko sva se z motorjem vozila na dolenjsko naju je ujel dež! DEŽ! Zvone je 5 minut še zdržal, nato ustavil in se postavil pod streho.
Mene pa dež ni motil, tralalalalla. Njega pa, hopsasaaa! - mja, okej, saj jaz sem tudi stala pod streho, khmmmm.

(Zvone: Iza, za mojim hrbtom si ko kraljica sedela na suhem, jaz pa moker ko maček! - pa še malo prijazen sem hotel biti s tabo. Ker včasih svoje punce celo kaj malega šparam - mi boš lahko kdaj odpustila?)

Morje in poletni čas je zakon, ampak letos navijam za november! Do takrat imam v namenu še konkretno potovat, s fantom ali brez, s prijateljico ali brez. Naj čas beži!

Seznam prispevkov

MotoAfrika 11: spoznavno-poslovilna žurka pod Gorjanci
23. 08. 2011

Brez dobre veselice pa res ne more biti dobrega potovanja - v soboto smo se v zidanici pod Gorjanci dobili vsi Šerugovi plus naše - dobro, "naše" ...! - punce z družinami in fanti vred. Je le lepo, da se vsaj za silo spoznamo, preden jim odpeljem tako krasne hčerke in dekleta. In je bilo res prijetno in veselo - čudo, kaj dela dober Janezov cviček! Na žaru pa smo obračali oriksove zrezke iz Namiba ...

MotoAfrika 10 - oddan tudi tretji sedež; dobrodošla, Iza!
12. 08. 2011

Poletje je bilo plodno, prineslo je Izo. Tudi tretji sedež je torej oddan, od 15. novembra do 20. decembra bo z mano prek Tanzanije, Ugande in Kenije potovala Iza Kanoni, absolventka visoke šole za turizem. In ne vem – je to slučajno ali sem res tako omejen v svojemu dojemanju lepote – tudi Iza je namreč plavolaska z modrimi očmi. Dobrodošle, lepote Slovenije v Afriki!

MotoAfrika 9: konec avgusta pa zares – gremo!
13. 07. 2011

Nima smisla, da nekaj na široko razlagam – kje pa sploh ste vsi skupaj? Po hrvaških plažah, v hribih, na Kanarskih otokih, reveži brez pravega veselja po službah ste pa v glavah itak izgubljeni še kje bistveno dlje. In torej na kratko: Marika ostaja moja zanesljiva prva družba, 28. avgust je potrjen datum odhoda, vse je pripravljeno in čas je torej za dopust. Ker … a sem že omenil, da gremo v Afriko seveda delat??

MotoAfrika 8 - prišla Marika in vse je spet popolno
27. 06. 2011

Sabina R. poniknila zaradi študija – mogoče dela doktorat? A vse je idilično in še naprej v redu: iz istega žaklja slovenske lepote, le v šest let mlajši izdaji, je prišla Marika Savšek, do predaje krone to soboto še vedno aktualna miss Universe Slovenije. Dobro, še ena lepotica, strinjam se z vami - čez teden ali dva je ne bo več, še sploh pa ne čez dva meseca nekje sredi afriške gmajne. A moj optimizem in vera v dobre in luštne ljudi postajata kronična, brez upa na izboljšanje. In torej verjamem, da se pa Marika BO obdržala.

MotoAfrika 7 - si prava za zadnji sedež?
19. 06. 2011

Še dva meseca in pol je do odhoda. Dvajset neznanih deklet se je javilo prek mojega Facebook portala: da, z veseljem bi šle z mano na pot. Hvala, punce! A eksotika v živo je včasih precej manj eksotična od dokumentarcev v domači dnevni sobi - ste res prave za to? V sredo se bomo srečali - še prej pa sem vsem poslal obširno pismo. Mogoče sem pa katero že uspel prestrašiti?

MotoAfrika 6: kje si, Sabina, lepota podalpska?
24. 05. 2011

Ah ja, z motorjem čez Afriko … malenkost! Dobiti za to pravo sopotnico? Ha, to je pa že drug hec! V zadnjih parih mesecih sem si nabral košaric kot berač uši. Ampak tistih zares lepih in kvalitetnih košaric – kupček zelo čednih in znanih Slovenk se je že zagrel za tisti prosti sedež – in se potem tudi počasi in vztrajno ohlajal. In vse kaže, da bo šel tudi zadnji dogovor po istih vodah tja nekam vragu v rit: pa kje si mi, Sabina Remar, lepota podalpska??

MotoAfrika 5: motor pripravljen, punce malo manj
19. 05. 2011

Tone v servisu na Avtovalu v Grosuplju je kot dobri angel: motor je pripravljen, mi je povedal danes zjutraj. Vse kot dogovorjeno, lahko ga odpelješ. Popoldan pa sva šla na pico z eno krasno punco: kako moreš pomisliti, da bi se premislila, me je skorajda nadrla. Jasno, da greva, komaj čakam. V Afriko! A je danes še ne bom poimensko omenil. Ker sem pravkar prejel SMS: Zvone, počakaj z objavo, moram še nekaj premisliti ... hm!

MotoAfrika 4: Zvone v Namibiji, motor v delavnici
19. 04. 2011

Do 11. maja sem v Namibiji – petindvajset se nas bo tri tedne z džipi jagalo skozi Namib in Kalahari, med Bušmani, Himbami in sloni. Motor je ta čas v delavnici – fantje na BMW Avtovalu v Grosuplju se ga bodo pošteno polotili za njegovo afriško avanturo. Na obzorju pa se poleg Lare nakazujejo tudi nove lepote zadnjega sedeža; ko pridem domov, se bo dogajalo.

2 3 4 5 6